m (21.101-21.200)

21101. dę́žən, -žna, das Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium), Cig., Jan., C., Medv. (Rok.).
21102. dəžev, adj. deževa mavra, der Regenbogen, Trub.- Mik.
21103. dəževáti, -ȗje, vb. impf. anhaltend regnen; v eno mer dežuje; — nebo močno dežuje, Levst. (Zb. sp.).
21104. dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.
21105. dəžę́vnica, f. 1) das Regenwasser; — 2) der Regenwurm (lumbricus terrestris), V.-Cig.; — 3) der Mistblätterschwamm, Cig., C.; — 4) pl. deževnice, die Hyaden, das Regengestirn, Cig., C.
21106. dəžę́vnik, m. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig.; grivasti d., der Halsbandregenpfeifer (char. hyaticula), Cig.; — 2) = hudournik, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Dol.- Z.; — 3) der Dickfuß (oedicnemus crepitans), C., Z.; — ( die Rohrdommel, Dalm.); — 4) = deževnica, der Regenwurm (lumbricus terrestris), Erj. (Ž.), C.
21107. dę́žica, f. dem. 1. deža, kleiner Kübel, Jan., M.
21108. dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).
21109. dəžjebràn, -brána, m. = dežnik, Jan., C.
21110. dəžljáti, -ȃm, vb. impf. = po malem dežiti, Dol.
21111. dəžníca, f. = deževnica, M., Erj. (Min.).
21112. dəžník, m. der Regenschirm, Cig., Jan., C., nk.
21113. diagonāla, f. die Diagonale, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. prekotnica.
21114. diakrītičən, -čna, adj. razločevalen, diakritisch: diakritična znamenja, nk.
21115. dialēktika, f. znanstvena metoda modroslovskega razmotrovanja, die Dialektik.
21116. dı̑bla, f., Met.; pogl. dipla.
21117. dı̑blati, -am, vb. impf., Met.; pogl. diplati.
21118. díčək, -čka, m. diček moj! mein Herzchen! C.
21119. díčən, -čna, adj. ruhmvoll, Cig.; — prächtig, Z., M.; moj dični, mein Geliebter, moja dična, meine Geliebte, Npes.- M., Notr.; sinek moj dični! (tako se dobrikajo detetu) Notr.- Erj. (Torb.).
21120. díčica, f. d. moja! mein Herzchen, C.
21121. díčiti, dı̑čim, vb. impf. 1) lobpreisen, ogr.- Mur., Jan.; d. se, sich brüsten, Habd.; — 2) kosen: lepo se dičita ptička dva, Notr.- Z.; — 3) d. koga, kaj, zieren, jemandem, einer Sache zur Zierde gereichen, Cig., nk.
21122. dideldȃjčək, -čka, m. dem. dideldajek; der Sprudler, womit man eine Mischung von Wein mit Sauerwasser moussieren macht, C., Glas.; prim. direndaj.
21123. dideldȃjək, -jka, m. = dideldajček, Z.
21124. dı̑gati, -am, vb. impf. fiedeln, Cig.; ( prim. digo, digo: tako se oponaša godenje na gosli).
21125. dı̑h, m. der Hauch, Cig., Jan., C.; Tvoj dih je ustvaril solnca nova, Vod. (Pes.); strupeni dih, der Gifthauch, Cig.; — der Athemzug; do zadnjega diha, Mik.; — der Athem, Mur., Cig., Jan.; lahek d., leichtes Athmen, Z.
21126. diháłən, -łna, adj. Athmungs-: dihalna živila, Athmungsnährstoffe, Erj. (Som.).
21127. dihȃłnik, m. = dihalo 1), C.
21128. dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.- Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).
21129. díhanje, n. 1) das Athmen; — 2) das Riechen.
21130. díhati, dı̑ham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci- Erj. (Torb.).
21131. díhavica, f. die Schwerathmigkeit, Z.
21132. díhavičən, -čna, adj. schwerathmig, Slom.
21133. dı̑hət, -hta, m. der Wohlgeruch, der Duft, M., (diht) Mur., Jan.; (tudi: dihèt, -ę́ta, ogr.- C.).
21134. dihetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schnell athmen, C.
21135. dı̑hljaj, m. der Athemzug; poslednji d., der letzte Athemzug, Cig., Jan., M.
21136. dihljáti, -ȃm, vb. impf. sanft hauchen: d. vonj na koga, jemanden anduften, Cig.
21137. dı̑hnik, m. die Ranke (sisymbrium sp.), Koborid- Erj. (Torb.).
21138. díhniti, dı̑hnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga, einen anhauchen, d. na kaj, etwas behauchen, Cig.; — 2) einen Athemzug thun.
21139. dihọ̑r, -rja, m., Cig., Jan., LjZv., pogl. dehor.
21140. dihtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stark athmen, schnauben, Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, Jurč.; Savel je dihtel pretenje in morijo, "Saul schnaubete mit Dräuen und Morden", Sv. pis.- Cig.; — d. po čem, nach etwas heftig verlangen, lechzen, Cig., Jan., Šol., C.; človek, ki po visokosti dihti, Ravn.; tudi: d. za čim, C.; — 2) einen Geruch verbreiten, Mik.; duften, Mur.; prim. dehteti.
21141. dihtìv, -íva, adj. begierig, Cig., Jan.; eifrig, C.; mladostna kraljica je dihtivo poslušala razgovor, Glas.
21142. dihtívost, f. die Strebsamkeit, der Eifer, SlN.
21143. dihȗr, -rja, m., pogl. dehor.
21144. dijáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) Student sein, Zora; — 2) d. za mrličem, eine Leiche besingen, (dj-) Dol.- Cig.
21145. dijáčki, adj. 1) lateinisch, Habd.; — 2) = dijaški, Mik.
21146. diják, m. der Student, Habd., Mur., Cig., Jan., nk.
21147. dijákon, m. der Diakon.
21148. dijakováti, -ȗjem, vb. impf. Student sein, Bas.
21149. dijȃštvọ, n. das Studententhum, die Studentenschaft, nk.
21150. dijávol, m. = hudič, Kr.
21151. díka, f. die Pracht, die Herrlichkeit, Z., Burg., Mik.; d. nebeška, die himmlische Glorie, Mur.; Salomon v svoji diki, C.; dika obladanja, der Triumph, C.; — die Zierde, der Ruhm, Cig., Jan., C., nk.
21152. diktātor, -rja, m. oblastnik z neomejeno oblastjo, der Dictator.
21153. dı̑la, f. das Brett, die Diele; — = lopar, V.-Cig.; — das Nudelbrett, Vod. (Izb. sp.); — pl. dile, der Dachboden: na dilah, auf dem Dachboden; prim. nem. Diele, bav. die dielen = der Dachboden, C.
21154. diletānt, m. kdor se iz veselja postransko s kako rečjo peča, der Dilettant.
21155. diletantováti, -ȗjem, vb. impf. Dilettant sein: vse preveč diletantujemo, Levst. (Zb. sp.).
21156. dı̑lica, f. dem. dila; das Brettchen.
21157. dı̑lj, adv. v dilj zvoni = v nedeljo k maši prvič "vabi", Št.- Erj. (Torb.); = na dilj zvoni, C.; — vse v dilj, vse v en dilj gre dež, ohne Unterbrechung, Lašče- Erj. (Torb.).
21158. dilūvij, m. naplavnina iz predčloveške dobe, das Diluvium, Cig. (T.).
21159. dināst, m. vladar, der Dynast.
21160. dínja, f. die Zuckermelone (cucumis melo).
21161. dínjica, f. dem. dinja.
21162. dínjišče, n. das Melonenbeet, Cig.
21163. diplár, -rja, m. = diplaš, Cig.
21164. dipláš, m. 1) der Sackpfeifer, Valj. (Rad).
21165. dı̑plati, -am, vb. impf. na diple gosti, Cig., C., BlKr.
21166. dı̑ple, -pəl, f. pl. die Sackpfeife, der Dudelsack, Cig., Jan.; — iz gr. διπλου̃ς, dvojen, Mik. (Et.).
21167. dı̑r, m. das Rennen; mir! če ne, bo dir, Lašče- Levst. (Rok.); v d. se spustiti, zu rennen anfangen; — der Trab, Valj. (Rad); v dir iti, traben, Mik.; konj ima težek dir, das Pferd trottet hart, Cig.
21168. díra, f. die Getreidedarre, Dol.; — prim. 2. dera.
21169. dı̑rati, -am, vb. impf. ad dirniti; afficieren, reizen, C.; to me ne dira, das kümmert mich nicht, Z.; — hs.
21170. dı̑rək, -rka, m. das Traben, der Trab, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad); v d. jezditi, im Trab reiten, Jan.; das Rennen, Jan.; der Wettlauf, M.
21171. dirēktor, -rja, m. der Director; — prim. ravnatelj.
21172. direndàj, * -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).
21173. dirindàj, -ája, m. = direndaj.
21174. dírja, f. der Trab, Mur.
21175. dirjáč, m. der Renner, nk.
21176. dírjanje, n. das Rennen; der Trab: v d. goniti, im Trab fahren, Levst. (Nauk).
21177. dirjástiti, -im, vb. impf. ungestüm rennen.
21178. dírjati, -am, vb. impf. 1) rennen; V šotorje dirja, dirja v skok, Turčine seka vse okrog, Npes.-K.; Pegam dirja jadrno, Npes.-K.; dirjaje, in vollem Laufe; — traben, Mur., Cig.; — 2) rennen lassen: Konjič pravi: Dirjaj mene, Npes.-K.
21179. dirjȃva, f. das Rennen, M.
21180. dírjavəc, -vca, m. der Renner, der Traber, Cig.
21181. dirjíhati, -am, vb. impf. rennen: prasič jo ubere črez njive in dirjiha, Jurč.
21182. dírniti, dı̑rnem, vb. pf. rühren, afficieren, nk.; — hs.
21183. dīsk, m. der Discus, die Wurfscheibe, Cig.
21184. diskānt, m. der Discant, Cig.; — prim. sopran.
21185. diskōnt, m. die Vergütung bei sofortiger Zahlung einer später fälligen Summe, der Discont, Cel. (Ar.).
21186. diskrazı̑ja, f. fehlerhafte Mischung der Körpersäfte, die Dyskrasie, Cig.
21187. distāncija, f. die Distanz, Cig. (T.); — prim. razdalja.
21188. dīstih, m. skupina dveh verzov, zlasti heksametra in pentametra, das Distichon, Cig. (T.).
21189. dı̑š, m. der Duft, Cig., Jan., ogr.- C.; roža ima nasladen diš, ogr.- Valj. (Rad).
21190. dišȃd, f. angenehme Gerüche, vzhŠt.- C.
21191. díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.
21192. dišȃva, f. der Wohlgeruch; — wohlriechender Stoff; — das Gewürz, Cig., Jan., M.; pl. dišave, Droguen, Cig.
21193. dišȃvar, -rja, m. der Parfumeur, Cig., Jan., C.; — der Gewürzhändler, Cig., Jan., Škrinj.
21194. dišavárnica, f. die Parfum-, Gewürz-, Drogueriewarenhandlung, Cig., DZ.
21195. dišȃvən, -vna, adj. wohlriechend, aromatisch, Mur., Cig.
21196. dišavína, f. die Parfumerieware, Jan.
21197. dišavı̑nar, -rja, m. der Parfumeur, Jan.
21198. díšȃvka, f. neko jabolko, Tolm.- Erj. (Torb.).
21199. dišę́čevina, f. der Riechstoff, Vrtov. (Vin.); das Gewürz, M.
21200. dišę̑činar, m. = dišavar, V.-Cig., Jan.

   20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401 21.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani