Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (21.048-21.147)

  1. devę̑tkrat, adv. neunmal.
  2. devę̑tkratən, -tna, adj. neunmalig.
  3. devetnájst, num. neunzehn.
  4. devetnajstę̑r, num. neunzehn, neunzehnerlei; prim. četver.
  5. devetnájsti, num. der neunzehnte.
  6. devetnájstič, adv. zum neunzehntenmal, neunzehntens.
  7. devetnájstkrat, adv. neunzehnmal.
  8. devetnájstkratən, -tna, adj. neunzehnmalig.
  9. devetnájščica, f. die Zahl Neunzehn, der Neunzehner, Mur.
  10. devetodeželjàn, -ána, m. prebivavec devete dežele, Zv., DSv.
  11. devetodȗšnik, m. = srakoper, der Neuntödter (lanius collurio), C., Z.
  12. devetogùb, -gúba, m. der Blättermagen (del govejega želodca), Cig., Erj. (Ž.), Polj.
  13. devetogȗbəc, -bca, m. = devetogub, C.
  14. devetogȗbnica, f. die Löserdürre (goveja bolezen), Cig., C.; d., najhujša živinska bolezen, Vrtov. (Km. k.).
  15. devetogȗbnik, m. = devetogub, M.
  16. devetoǫ́gəłnik, * m. das Neuneck, Cig.
  17. devetosrájčica, f. die Siegwurz (gladiolus), Z., Medv. (Rok.).
  18. devetovı̑žnik, m. die Singdrossel, Gor.
  19. devę̑tred, * num. = devetdeset, Kor.- Cig., M.; devetred let, Slom.
  20. devę̑tredni, num. = devetdeseti, C.
  21. devę̑tstọ, num. neunhundert; — prim. sto in nasl.
  22. devetstǫ̑tni, num. der neunhundertste, Cig., Jan.
  23. devettisǫ́č, num. neuntausend; — prim. tisoč in nasl.
  24. devettisǫ́čni, num. der neuntausendste.
  25. dẹvíca, f. 1) die Jungfrau, das jungfräuliche Mädchen; d. Marija; — 2) divja d., das Springkraut (impatiens noli tangere), C.
  26. dẹvíčən, adj. Jungfer-; devična kožica, das Jungferhäutchen, C.; devični klošter, das Jungfrauenkloster, Jsvkr.; jungfräulich: devično truplo, Kast.; božja devična mati, Guts. (Res.); — pogl. deviški.
  27. devičeváti, -ȗjem, vb. impf. Jungfrau sein, ledig sein, Cig., C.
  28. dẹvíčica, f. dem. devica, 1) das Jüngferchen; — 2) die pfirsichblättrige Glockenblume (campanula persicifolia), M.
  29. dẹvíčina, f. 1) lediges Frauenzimmer, C.; — 2) neka vinska trta, C., Brežice- Erj. (Torb.); weißer Räuschling, Trumm.
  30. dẹvı̑čji, adj. = deviški, Mur., Trst. (Let.).
  31. dẹvı̑čnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  32. dẹvı̑čnik, m. 1) der Jungfernschwarm, Cig., C., Gol.; — 2) der Jungfernapfel, Cig.
  33. dẹvı̑čnjak, m. = dever 2), Jarn.
  34. dẹvı̑štvọ, n. die Jungfrauschaft, der Jungfernstand; v devištvu umreti, als Jungfrau sterben, Cig.
  35. dẹ̑vka, f. das Mädchen, C.; dečki in devke, ogr.- Valj. (Rad).
  36. dẹvǫ̑jčica, f. dem. devojka; das Mädchen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  37. dẹvǫ̑jka, f. das Mädchen, Alas., GBrda; tudi: dẹ́vojka, ogr.- Valj. (Rad).
  38. devōnski, adj. devonska tvorba ( geol.), devonische Formation, Cig. (T.).
  39. dę́vžnjak, m. = žep v obleki, Savinska dol.
  40. də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — ( gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  41. 1. dę́ža, f. 1) der Kübel (zlasti posoda za maslo); — 2) der Bienenkorb, C.; — 3) die Mulde, die Maltertruhe, C.; — iz nem. "Döse", Mik.
  42. 2. dę́ža, f. = kvas, drožice, C., (diža) jvzhŠt.; — umešeno testo: deža shaja, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. deisme, frankovsko: dös'n, Sauerteig, Štrek. (LjZv.).
  43. də̀žej, m. dem. dež, sanfter Regen, Guts., Rož.- Kres.
  44. dəžə̀k, -kà, m. dem. dež; sanfter Regen; (dȇžək, jvzhŠt.).
  45. dežę̑ł, f. = dežela, Cig., Jan., Mik.; Notri v deveto dežel, Npes.- Glas.; srečna Olentova dežel! Jurč.; pesem gre v dežel, das Lied verbreitet sich unter das Volk, Cig.; vsa naša dežel pripoveduje, Levst. (Zb. sp.); knjigo v d. poslati, prišla je knjiga v d., Levst. ( LjZv.); tudi: v déžeł, nk.
  46. dežéla, * -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.
  47. deželák, m. = deželjan, Jarn., Mur., C.; deželjaki bližnjih dežel, Vod. (Izb. sp.).
  48. deželàn, -ána, m. = deželan, Trub.
  49. dežę́łən, * -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
  50. deželjàn, -ána, m. der Landeseingeborene, Mur., Cig.; Ptolemeus je prvič svoje deželjane in veljake vkup zvabil, schrieb seinen ersten Reichstag aus, Dalm.; — der Landsmann, Alas., Dict., Mur., Ravn.; sreča mu je za učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne rojaka, Str.
  51. deželjȃnka, f. die Landeseingeborene, Cig.; die Landsmännin ( prim. deželjan).
  52. deželjȃnstvọ, n. die Eingeburt, die Landsmannschaft, Cig.
  53. dežę̑łski, * adj. 1) Landes-; deželska gospoščina, Trub.; deželske postave, Krelj; deželski oblastnik, Schönl.; deželska reč, Landesangelegenheit, Cig.; deželski zlati denarji, Landesgoldmünzen, DZ.; — 2) weltlich: duhovska in deželska oblast, Cig.; deželski ljudje, Jsvkr.
  54. dę́žən, -žna, das Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium), Cig., Jan., C., Medv. (Rok.).
  55. dəžev, adj. deževa mavra, der Regenbogen, Trub.- Mik.
  56. dəževáti, -ȗje, vb. impf. anhaltend regnen; v eno mer dežuje; — nebo močno dežuje, Levst. (Zb. sp.).
  57. dəžę́vən, -vna, adj. regnerisch: deževno vreme, regnerisches Wetter; deževen veter, Regen bringender Wind, Dict.; deževna rja, der Mehlthau, Cig., Jan.
  58. dəžę́vnica, f. 1) das Regenwasser; — 2) der Regenwurm (lumbricus terrestris), V.-Cig.; — 3) der Mistblätterschwamm, Cig., C.; — 4) pl. deževnice, die Hyaden, das Regengestirn, Cig., C.
  59. dəžę́vnik, m. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig.; grivasti d., der Halsbandregenpfeifer (char. hyaticula), Cig.; — 2) = hudournik, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Dol.- Z.; — 3) der Dickfuß (oedicnemus crepitans), C., Z.; — ( die Rohrdommel, Dalm.); — 4) = deževnica, der Regenwurm (lumbricus terrestris), Erj. (Ž.), C.
  60. dę́žica, f. dem. 1. deža, kleiner Kübel, Jan., M.
  61. dəžíti, -ím, vb. impf. 1) regnen, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Boh.; deží, es regnet, Cig., Trub.; ne bo dežilo, Dalm.; Če na Gregorjevo deži, bode dobro leto, Navr. (Let.); dežilo je iz nebes ogenj in žveplo, Trub.; — oblaki dežé, Krelj; — 2) regnen lassen: on hoče dežiti črez neverne, Krelj; kamenje in skale iz nebes dežiti, Bas.; oče deži črez pravične in nepravične, Jap. (Sv. p.).
  62. dəžjebràn, -brána, m. = dežnik, Jan., C.
  63. dəžljáti, -ȃm, vb. impf. = po malem dežiti, Dol.
  64. dəžníca, f. = deževnica, M., Erj. (Min.).
  65. dəžník, m. der Regenschirm, Cig., Jan., C., nk.
  66. diagonāla, f. die Diagonale, Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. prekotnica.
  67. diakrītičən, -čna, adj. razločevalen, diakritisch: diakritična znamenja, nk.
  68. dialēktika, f. znanstvena metoda modroslovskega razmotrovanja, die Dialektik.
  69. dı̑bla, f., Met.; pogl. dipla.
  70. dı̑blati, -am, vb. impf., Met.; pogl. diplati.
  71. díčək, -čka, m. diček moj! mein Herzchen! C.
  72. díčən, -čna, adj. ruhmvoll, Cig.; — prächtig, Z., M.; moj dični, mein Geliebter, moja dična, meine Geliebte, Npes.- M., Notr.; sinek moj dični! (tako se dobrikajo detetu) Notr.- Erj. (Torb.).
  73. díčica, f. d. moja! mein Herzchen, C.
  74. díčiti, dı̑čim, vb. impf. 1) lobpreisen, ogr.- Mur., Jan.; d. se, sich brüsten, Habd.; — 2) kosen: lepo se dičita ptička dva, Notr.- Z.; — 3) d. koga, kaj, zieren, jemandem, einer Sache zur Zierde gereichen, Cig., nk.
  75. dideldȃjčək, -čka, m. dem. dideldajek; der Sprudler, womit man eine Mischung von Wein mit Sauerwasser moussieren macht, C., Glas.; prim. direndaj.
  76. dideldȃjək, -jka, m. = dideldajček, Z.
  77. dı̑gati, -am, vb. impf. fiedeln, Cig.; ( prim. digo, digo: tako se oponaša godenje na gosli).
  78. dı̑h, m. der Hauch, Cig., Jan., C.; Tvoj dih je ustvaril solnca nova, Vod. (Pes.); strupeni dih, der Gifthauch, Cig.; — der Athemzug; do zadnjega diha, Mik.; — der Athem, Mur., Cig., Jan.; lahek d., leichtes Athmen, Z.
  79. diháłən, -łna, adj. Athmungs-: dihalna živila, Athmungsnährstoffe, Erj. (Som.).
  80. dihȃłnik, m. = dihalo 1), C.
  81. dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.- Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).
  82. díhanje, n. 1) das Athmen; — 2) das Riechen.
  83. díhati, dı̑ham, -šem, vb. impf. athmen; težko d., einen schweren Athem haben; d. kaj iz sebe, etwas ausathmen; v sebe d., einathmen; v koga d., jemanden anathmen; z enimi usti mrzlo in vroče dihati (= drugače govoriti in drugače misliti), Krelj; — hauchen: veter diše, kamor hoče, Trub.; — 2) = duhati, riechen: vzemi mravljincev eno pest, preteri jih in diši tisto, Jurč.; — schnupfen: tobak d., Z., Podkrnci- Erj. (Torb.).
  84. díhavica, f. die Schwerathmigkeit, Z.
  85. díhavičən, -čna, adj. schwerathmig, Slom.
  86. dı̑hət, -hta, m. der Wohlgeruch, der Duft, M., (diht) Mur., Jan.; (tudi: dihèt, -ę́ta, ogr.- C.).
  87. dihetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. schnell athmen, C.
  88. dı̑hljaj, m. der Athemzug; poslednji d., der letzte Athemzug, Cig., Jan., M.
  89. dihljáti, -ȃm, vb. impf. sanft hauchen: d. vonj na koga, jemanden anduften, Cig.
  90. dı̑hnik, m. die Ranke (sisymbrium sp.), Koborid- Erj. (Torb.).
  91. díhniti, dı̑hnem, vb. pf. 1) hauchen; d. v koga, einen anhauchen, d. na kaj, etwas behauchen, Cig.; — 2) einen Athemzug thun.
  92. dihọ̑r, -rja, m., Cig., Jan., LjZv., pogl. dehor.
  93. dihtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) stark athmen, schnauben, Cig., Jan.; tako dihtim, kakor kovaški meh, Jurč.; Savel je dihtel pretenje in morijo, "Saul schnaubete mit Dräuen und Morden", Sv. pis.- Cig.; — d. po čem, nach etwas heftig verlangen, lechzen, Cig., Jan., Šol., C.; človek, ki po visokosti dihti, Ravn.; tudi: d. za čim, C.; — 2) einen Geruch verbreiten, Mik.; duften, Mur.; prim. dehteti.
  94. dihtìv, -íva, adj. begierig, Cig., Jan.; eifrig, C.; mladostna kraljica je dihtivo poslušala razgovor, Glas.
  95. dihtívost, f. die Strebsamkeit, der Eifer, SlN.
  96. dihȗr, -rja, m., pogl. dehor.
  97. dijáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) Student sein, Zora; — 2) d. za mrličem, eine Leiche besingen, (dj-) Dol.- Cig.
  98. dijáčki, adj. 1) lateinisch, Habd.; — 2) = dijaški, Mik.
  99. diják, m. der Student, Habd., Mur., Cig., Jan., nk.
  100. dijákon, m. der Diakon.

   20.548 20.648 20.748 20.848 20.948 21.048 21.148 21.248 21.348 21.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA