Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (21.001-21.100)

  1. dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.- Valj. (Rad).
  2. dẹ́telj, m. = detel, C. ( Vest.).
  3. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  4. dę́teljən, * -ljna, adj. Klee-: deteljno seme, der Kleesame.
  5. dę́teljica, * f. dem. detelja; junger Klee, M.; das Kleeblatt, Mur.; zajčja a. kisla d., der Hasen- oder Sauerklee (oxalis acetosella), Cig., Tuš. (R.).
  6. dę́teljičən, -čna, adj. Klee-, Mur.
  7. dẹtę́šce, n. = detetce, Cig., Navr. (Spom.).
  8. dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.- Valj. (Rad).
  9. dẹtę́tčən, -čna, adj. Kinder-, Mur.; detetčni stan, die Kindheit, Bas.; detetčni dnevi, die Tage der Kindheit, ogr.- M.; od mojih detetčnih dni, Schönl.
  10. dẹ́ti, * I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.- Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid- Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
  11. dẹtìč, -íča, m. der Knabe, ogr.- C.; — der Bursche, der Jüngling, Habd., C., Mik.; der Lehrjunge, vzhŠt.; — tudi: dẹ́tič, Valj. (Rad).
  12. dẹtína, f. großes Kind: možje so v željah svojih detine, Levst. (Zb. sp.).
  13. dẹtı̑nski, adj. kindlich, Mur., Cig., Jan.; detinski um neizobraženega ljudstva, Levst. (Zb. sp.).
  14. dẹtı̑nstvọ, n. die Kindheit, das Kindesalter, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  15. dẹtoljȗbəc, -bca, m. der Kinderfreund, Mur.; — tudi stsl.
  16. dẹtovòd, -vǫ́da, m. = pedagog, SlN.
  17. dẹtovǫ̑dəc, -dca, m. = pedagog, Mur.
  18. dẹ́va, f. 1) die Jungfrau, ogr.- C., nk.; deva Marija (v središki prisegi pisani v prvi polovici 18. veka, Kres II. 523.); — 2) die Jungfrau (als Sternbild), Cig. (T.); — 3) morska deva, die Seemaid (halicore), Erj. (Z.).
  19. dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.- C.
  20. dẹveníca, f. die Wurst, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  21. dẹvę̑r, -rja, m. 1) der Mannesbruder (d. je ženi možev brat), Meg., Rihenberk, Ben.- Erj. (Torb.); Erodias zakon prelomi s svojim deverjem, Dalm.; dẹ́ver, gen. dẹ́vera, Mur., Cig., Met., BlKr.; — 2) dẹ́ver, der Beistand und Zeuge der Braut, Mur., C., vzhŠt., BlKr.
  22. dẹ́verčək, -čka, m. der Sohn des dever, C.
  23. dẹverováti, -ȗjem, vb. impf. Brautführer sein, Cig.
  24. dẹverúša, f. deverova družica, C.; — prim. dever, 2).
  25. devę̑t, num. neun; — prim. deset.
  26. devę̑tdeset, num. neunzig.
  27. devetdesetę̑r, num. neunzig, neunzigerlei; — prim. četver.
  28. devetdesetę̑rən, -rna, num. neunzigfältig.
  29. devetdesetę̑rnat, num. neunzigfach.
  30. devę̑tdeseti, num. der neunzigste.
  31. devę̑tdesetič, adv. neunzigstens, zum neunzigstenmal.
  32. devę̑tdesetkrat, adv. neunzigmal.
  33. devę̑tdesetkratən, -tna, adj. neunzigmalig.
  34. devetdesetlẹ̑tnik, ** m. der Neunziger, der Neunzigjährige, Cig.
  35. devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)- Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu- Erj. (Torb.).
  36. devetę́r, * num. neun, neunerlei; prim. četver.
  37. devetę̑rka, f. die Neun, der Neuner, V.-Cig., M.
  38. deveterokǫ̑tnik, m. das Enneagon, Cig. (T.).
  39. devę́ti, num. der neunte; deveta dežela, ein mythisches, fernes Land; Sliši se v deveto deželo, Npes.-K.; (Možili so me) Devetemu kralju V deveto deželo, Npes.-K.
  40. devę́tič, adv. neuntens, zum neuntenmal.
  41. devetíčən, -čna, adj. devetični preskus (izkus), die Neunerprobe ( math.), Cig. (T.).
  42. devę̑tka, f. der Neuner, die Neun, die Neunzahl, Mur., Cig., Jan., Štrek.
  43. devetkáč, m. der viel und unüberlegt spricht, Lašče- Levst. (M.).
  44. devetkálọ, n. = devetkač, Lašče- Levst. (M.).
  45. 1. devę̑tkati, * -am, vb. impf. *ein gewißes Kinderspiel spielen; prim. devetkanje.
  46. 2. devetkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (M.); — prim. dvekati, dvečiti.
  47. devetkẹ̑la, f. die Schwätzerin, Lašče- Levst. (M.).
  48. devę̑tkrat, adv. neunmal.
  49. devę̑tkratən, -tna, adj. neunmalig.
  50. devetnájst, num. neunzehn.
  51. devetnajstę̑r, num. neunzehn, neunzehnerlei; prim. četver.
  52. devetnájsti, num. der neunzehnte.
  53. devetnájstič, adv. zum neunzehntenmal, neunzehntens.
  54. devetnájstkrat, adv. neunzehnmal.
  55. devetnájstkratən, -tna, adj. neunzehnmalig.
  56. devetnájščica, f. die Zahl Neunzehn, der Neunzehner, Mur.
  57. devetodeželjàn, -ána, m. prebivavec devete dežele, Zv., DSv.
  58. devetodȗšnik, m. = srakoper, der Neuntödter (lanius collurio), C., Z.
  59. devetogùb, -gúba, m. der Blättermagen (del govejega želodca), Cig., Erj. (Ž.), Polj.
  60. devetogȗbəc, -bca, m. = devetogub, C.
  61. devetogȗbnica, f. die Löserdürre (goveja bolezen), Cig., C.; d., najhujša živinska bolezen, Vrtov. (Km. k.).
  62. devetogȗbnik, m. = devetogub, M.
  63. devetoǫ́gəłnik, * m. das Neuneck, Cig.
  64. devetosrájčica, f. die Siegwurz (gladiolus), Z., Medv. (Rok.).
  65. devetovı̑žnik, m. die Singdrossel, Gor.
  66. devę̑tred, * num. = devetdeset, Kor.- Cig., M.; devetred let, Slom.
  67. devę̑tredni, num. = devetdeseti, C.
  68. devę̑tstọ, num. neunhundert; — prim. sto in nasl.
  69. devetstǫ̑tni, num. der neunhundertste, Cig., Jan.
  70. devettisǫ́č, num. neuntausend; — prim. tisoč in nasl.
  71. devettisǫ́čni, num. der neuntausendste.
  72. dẹvíca, f. 1) die Jungfrau, das jungfräuliche Mädchen; d. Marija; — 2) divja d., das Springkraut (impatiens noli tangere), C.
  73. dẹvíčən, adj. Jungfer-; devična kožica, das Jungferhäutchen, C.; devični klošter, das Jungfrauenkloster, Jsvkr.; jungfräulich: devično truplo, Kast.; božja devična mati, Guts. (Res.); — pogl. deviški.
  74. devičeváti, -ȗjem, vb. impf. Jungfrau sein, ledig sein, Cig., C.
  75. dẹvíčica, f. dem. devica, 1) das Jüngferchen; — 2) die pfirsichblättrige Glockenblume (campanula persicifolia), M.
  76. dẹvíčina, f. 1) lediges Frauenzimmer, C.; — 2) neka vinska trta, C., Brežice- Erj. (Torb.); weißer Räuschling, Trumm.
  77. dẹvı̑čji, adj. = deviški, Mur., Trst. (Let.).
  78. dẹvı̑čnica, f. 1) die noch unbefruchtete Bienenkönigin, Cig., Valj. (Rad); — 2) die Jungferbirne, Cig.; — 3) das Maiglöckchen (convallaria majalis), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  79. dẹvı̑čnik, m. 1) der Jungfernschwarm, Cig., C., Gol.; — 2) der Jungfernapfel, Cig.
  80. dẹvı̑čnjak, m. = dever 2), Jarn.
  81. dẹvı̑štvọ, n. die Jungfrauschaft, der Jungfernstand; v devištvu umreti, als Jungfrau sterben, Cig.
  82. dẹ̑vka, f. das Mädchen, C.; dečki in devke, ogr.- Valj. (Rad).
  83. dẹvǫ̑jčica, f. dem. devojka; das Mädchen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  84. dẹvǫ̑jka, f. das Mädchen, Alas., GBrda; tudi: dẹ́vojka, ogr.- Valj. (Rad).
  85. devōnski, adj. devonska tvorba ( geol.), devonische Formation, Cig. (T.).
  86. dę́vžnjak, m. = žep v obleki, Savinska dol.
  87. də̀ž, dəžjà, m. der Regen; d. gre, es regnet; (d. hodi, V.-Cig., Guts.; molil je, naj dež ne hodi, Ravn.); d. je šel, kakor bi iz škafa lilo, es regnete in Strömen, Cig.; k dežju se pripravlja, ein Regen ist im Anzuge, C.; d. je začel, nehal, es begann, hörte auf zu regnen; d. je, d. je bil, wir haben, hatten Regenwetter; pohleven d., milder Regen; solnčni dež, der Sonnenregen, C.; krvavi d., der Blutregen, Cig. (T.); ob dežju, v dežju, im Regenwetter; — ( gen. tudi dəžà, Valj. (Rad); dèž, déža, jvzhŠt.; dèždž gen. deždžà, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
  88. 1. dę́ža, f. 1) der Kübel (zlasti posoda za maslo); — 2) der Bienenkorb, C.; — 3) die Mulde, die Maltertruhe, C.; — iz nem. "Döse", Mik.
  89. 2. dę́ža, f. = kvas, drožice, C., (diža) jvzhŠt.; — umešeno testo: deža shaja, Podgorjane- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. deisme, frankovsko: dös'n, Sauerteig, Štrek. (LjZv.).
  90. də̀žej, m. dem. dež, sanfter Regen, Guts., Rož.- Kres.
  91. dəžə̀k, -kà, m. dem. dež; sanfter Regen; (dȇžək, jvzhŠt.).
  92. dežę̑ł, f. = dežela, Cig., Jan., Mik.; Notri v deveto dežel, Npes.- Glas.; srečna Olentova dežel! Jurč.; pesem gre v dežel, das Lied verbreitet sich unter das Volk, Cig.; vsa naša dežel pripoveduje, Levst. (Zb. sp.); knjigo v d. poslati, prišla je knjiga v d., Levst. ( LjZv.); tudi: v déžeł, nk.
  93. dežéla, * -ę̑, f. 1) das Land; deželo prepovedati komu, jemanden verbannen, Meg.; žitna, vinska d., ein Getreide-, Weinland; deveta d., ein fernes, mythisches Land; krtova dežela = das Grab; v krtovo deželo iti = sterben; — 2) (po nem.) das Land (im Gegensatz zur Stadt): iz mesta in z dežele, LjZv.; — tudi: dežę̑la.
  94. deželák, m. = deželjan, Jarn., Mur., C.; deželjaki bližnjih dežel, Vod. (Izb. sp.).
  95. deželàn, -ána, m. = deželan, Trub.
  96. dežę́łən, * -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
  97. deželjàn, -ána, m. der Landeseingeborene, Mur., Cig.; Ptolemeus je prvič svoje deželjane in veljake vkup zvabil, schrieb seinen ersten Reichstag aus, Dalm.; — der Landsmann, Alas., Dict., Mur., Ravn.; sreča mu je za učenca naklonila mladeniča, deželjana, ne rojaka, Str.
  98. deželjȃnka, f. die Landeseingeborene, Cig.; die Landsmännin ( prim. deželjan).
  99. deželjȃnstvọ, n. die Eingeburt, die Landsmannschaft, Cig.
  100. dežę̑łski, * adj. 1) Landes-; deželska gospoščina, Trub.; deželske postave, Krelj; deželski oblastnik, Schönl.; deželska reč, Landesangelegenheit, Cig.; deželski zlati denarji, Landesgoldmünzen, DZ.; — 2) weltlich: duhovska in deželska oblast, Cig.; deželski ljudje, Jsvkr.

   20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301 21.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA