Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.948-21.047)

  1. desetę̑r, num. distr. zehn; — die zehn; — zehnerlei; — prim. četver.
  2. desetę̑rəc, -rca, m. zehnsilbiger Vers, nk.
  3. desetę̑ričar, -rja, m. der Decemvir, Cig.
  4. desetę̑rka, f. 1) die Zehn, der Zehner, Met.; — 2) = desetica (eine Münze), C.
  5. desetę̑rnik, m. der Decemvir, Cig., Jan.
  6. deseterokǫ̑tnik, m. das Dekagon, Cig. (T.).
  7. deseteronǫ̑žəc, -žca, m. der Zehnfüßer, Cig. (T.).
  8. deseteroǫ́gəłnik, m. das Zehneck, Cig.
  9. deseterovẹ́drn, adj. zehn Eimer haltend, Cig.
  10. desę́ti, num. ord. der zehnte; d. brat, deseta sestra; prim. brat; d. denar, das Laudemium, Cig.; v deseto, zum zehntenmal, Cig., jvzhŠt.; — na deseto vino točiti, = na desetek, BlKr.- M.
  11. desę́tič, adv. zum zehntenmal, zehntens.
  12. desetìč, * -íča, m. das Zehentstück, Z.; die Zehentgarbe, C.
  13. desetíčən, -čna, adj., Cig., Jan.; pogl. desetinski, decimalen.
  14. desetína, f. 1) der zehnte Theil, das Zehntel, Cig. (T.); — 2) der Zehent; žitna d., der Getreidezehent, vinska d., der Weinzehent; gorska d., die Bergfrohne, Levst. (Nauk); — desetino jemati, pobirati, den Zehent nehmen, einsammeln; — 3) v desetino iti = po svetu iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj ( n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino iti, Npes.-Vraz.
  15. desetı̑nar, -rja, m. der Zehentherr, Cig., Jan., C.
  16. desetı̑nəc, -nca, m. 1) der Zehenthold, Cig.; — 2) das Blutzehentstück, Z.; das Zehentlamm, C.
  17. desetíniti, -ı̑nim, vb. impf. den Zehent nehmen, einheben, Guts., Mur., Cig.; d. kaj, von einer Sache den Zehent nehmen: gorje vam, kteri desetinite meto, rutico in vso vrtnino, Jap. (Sv. p.).
  18. desetı̑njak, m. der Zehenteinnehmer, der Zehentsammler, Guts., Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  19. desetínjenje, n. das Einsammeln des Zehents, Danj.- Valj. (Rad).
  20. desetı̑nka, f. 1) das Zehntel, Mur., Cig., nk.; — 2) die Decimale, C., UčT., Cel. (Ar.); — 3) mokra mera za 10 bokalov, C.
  21. desetínovati, -ujem, vb. impf. = desetiniti, C.; desetinujete metico in koper, ogr.- Valj. (Rad).
  22. desetı̑nski, adj. 1) Zehent-, zehentbar, Mur., Cig.; desetinska njiva, der Zehentacker, Cig.; desetinska pravica, die Zehentberechtigung, Guts., Cig., Jan.; — 2) Decimal-, C.; desetinsko mesto, die Decimalstelle, desetinska pika, der Decimalpunkt, desetinski ulomek, der Decimalbruch, Cig. (T.); — 3) dekadisch: po desetinskem redu, nach dem dekadischen System, DZ.
  23. desetı̑nščak, m. der Zehentwein, C.
  24. desę́titi, desę̑tim, vb. impf. den Zehent absondern, den Zehent nehmen, verzehenten, Dict., Guts., Cig., Krelj, Trub., Svet. (Rok.); desetite meto in koper, Dalm.
  25. desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.- Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.
  26. desę̑tkrat, adv. zehnmal.
  27. desę̑tkratən, -tna, adj. zehnmalig.
  28. desę̑tnica, * f. 1) die zehntgeborene Tochter, Npes.-K.; prim. deseti brat; — 2) = deseterka, die Dekade, Cig.
  29. desę̑tnik, * m. 1) = deseti brat, Lašče- Levst. (Rok.), Bes.; — 2) der Corporal, Cig., Jan., DZ.; decurio, Habd.; — 3) der Zehenter, Dict., Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — der Zehentherr, Rec.
  30. desę̑tnjak, m. = desetnik 1), Nov.
  31. desetobratovȃnje, n. desetih bratov življenje: tako se začenja moje d., Jurč.
  32. desetonǫ̑žəc, -žca, m. = deseteronožec, Erj. (Ž.).
  33. desetováti, -ȗjem, vb. impf. = desetiti, Guts.
  34. desetvẹ́drn, adj. zehn Eimer haltend: d. sod, Cig.
  35. dəskár, -rja, m. der Bretterhändler, Cig.
  36. dȇskast, adj. 1) aus Brettern gemacht, Mur., Št.; — 2) brettartig, C.
  37. dəskáti, -ȃm, vb. impf. mit Brettern ( Schindeln, [ V.]) bedecken, Cig.
  38. dȇskica, f., Mur., Let., Št., nam. deščica.
  39. desnák, m. der rechts Befindliche, C.
  40. desne, gen. desən, f. pl., Mik., pogl. dlasna, dlesna.
  41. desníca, f. 1) die rechte Hand; na desnici sedeti, zur Rechten sitzen, Cig.; — 2) die rechte Seite des Parlamentes, die Rechte, nk.
  42. desnı̑čar, -rja, m. ein Mitglied der Rechten (im Parlamente), nk.
  43. despōt, m. willkürlich schaltender Machthaber, der Despot.
  44. destilácija, f. die Destillation (chem), Cig. (T.).
  45. destilováti, -ȗjem, vb. impf. destillieren, Žnid.
  46. də̀šč, m., ogr.- C., Kres, pogl. dež.
  47. dəščę̑n, adj. Bretter-: deščena streha, Dalm.; deščeni uli, Levst. (Beč.).
  48. dəščíca, f. dem. deska; das Brettchen; — das Täfelchen, DZ.
  49. dəščı̑čka, f. dem. deščica; das Brettchen, ogr.- Valj. (Rad).
  50. dę́štər, -tra, adj. munter, Z.; — hübsch, schön, Dict., Z., Štrek.; — prim. it. destro (geschickt), Mik. (Et.).
  51. dète, interj. (izražuje začujenje): dete, kako si lep! wie bist du schön! jvzhŠt.; dete treni! Vrt.; dete šentaj! Sapperment! dete končaj! potz tausend! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — menda nam. da te; prim. da.
  52. dẹtę̑čjak, m. die Gebärmutter, C.
  53. dẹ̑tək, -tka, m., Levst. (Zb. sp.), pogl. detetce.
  54. dẹ́təł, -tla, m. der Buntspecht, Mik.; detli, Erj. (Ž.), ogr.- Valj. (Rad).
  55. dẹ́telj, m. = detel, C. ( Vest.).
  56. dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  57. dę́teljən, * -ljna, adj. Klee-: deteljno seme, der Kleesame.
  58. dę́teljica, * f. dem. detelja; junger Klee, M.; das Kleeblatt, Mur.; zajčja a. kisla d., der Hasen- oder Sauerklee (oxalis acetosella), Cig., Tuš. (R.).
  59. dę́teljičən, -čna, adj. Klee-, Mur.
  60. dẹtę́šce, n. = detetce, Cig., Navr. (Spom.).
  61. dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.- Valj. (Rad).
  62. dẹtę́tčən, -čna, adj. Kinder-, Mur.; detetčni stan, die Kindheit, Bas.; detetčni dnevi, die Tage der Kindheit, ogr.- M.; od mojih detetčnih dni, Schönl.
  63. dẹ́ti, * I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.- Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.- Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid- Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.
  64. dẹtìč, -íča, m. der Knabe, ogr.- C.; — der Bursche, der Jüngling, Habd., C., Mik.; der Lehrjunge, vzhŠt.; — tudi: dẹ́tič, Valj. (Rad).
  65. dẹtína, f. großes Kind: možje so v željah svojih detine, Levst. (Zb. sp.).
  66. dẹtı̑nski, adj. kindlich, Mur., Cig., Jan.; detinski um neizobraženega ljudstva, Levst. (Zb. sp.).
  67. dẹtı̑nstvọ, n. die Kindheit, das Kindesalter, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  68. dẹtoljȗbəc, -bca, m. der Kinderfreund, Mur.; — tudi stsl.
  69. dẹtovòd, -vǫ́da, m. = pedagog, SlN.
  70. dẹtovǫ̑dəc, -dca, m. = pedagog, Mur.
  71. dẹ́va, f. 1) die Jungfrau, ogr.- C., nk.; deva Marija (v središki prisegi pisani v prvi polovici 18. veka, Kres II. 523.); — 2) die Jungfrau (als Sternbild), Cig. (T.); — 3) morska deva, die Seemaid (halicore), Erj. (Z.).
  72. dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.- C.
  73. dẹveníca, f. die Wurst, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  74. dẹvę̑r, -rja, m. 1) der Mannesbruder (d. je ženi možev brat), Meg., Rihenberk, Ben.- Erj. (Torb.); Erodias zakon prelomi s svojim deverjem, Dalm.; dẹ́ver, gen. dẹ́vera, Mur., Cig., Met., BlKr.; — 2) dẹ́ver, der Beistand und Zeuge der Braut, Mur., C., vzhŠt., BlKr.
  75. dẹ́verčək, -čka, m. der Sohn des dever, C.
  76. dẹverováti, -ȗjem, vb. impf. Brautführer sein, Cig.
  77. dẹverúša, f. deverova družica, C.; — prim. dever, 2).
  78. devę̑t, num. neun; — prim. deset.
  79. devę̑tdeset, num. neunzig.
  80. devetdesetę̑r, num. neunzig, neunzigerlei; — prim. četver.
  81. devetdesetę̑rən, -rna, num. neunzigfältig.
  82. devetdesetę̑rnat, num. neunzigfach.
  83. devę̑tdeseti, num. der neunzigste.
  84. devę̑tdesetič, adv. neunzigstens, zum neunzigstenmal.
  85. devę̑tdesetkrat, adv. neunzigmal.
  86. devę̑tdesetkratən, -tna, adj. neunzigmalig.
  87. devetdesetlẹ̑tnik, ** m. der Neunziger, der Neunzigjährige, Cig.
  88. devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)- Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu- Erj. (Torb.).
  89. devetę́r, * num. neun, neunerlei; prim. četver.
  90. devetę̑rka, f. die Neun, der Neuner, V.-Cig., M.
  91. deveterokǫ̑tnik, m. das Enneagon, Cig. (T.).
  92. devę́ti, num. der neunte; deveta dežela, ein mythisches, fernes Land; Sliši se v deveto deželo, Npes.-K.; (Možili so me) Devetemu kralju V deveto deželo, Npes.-K.
  93. devę́tič, adv. neuntens, zum neuntenmal.
  94. devetíčən, -čna, adj. devetični preskus (izkus), die Neunerprobe ( math.), Cig. (T.).
  95. devę̑tka, f. der Neuner, die Neun, die Neunzahl, Mur., Cig., Jan., Štrek.
  96. devetkáč, m. der viel und unüberlegt spricht, Lašče- Levst. (M.).
  97. devetkálọ, n. = devetkač, Lašče- Levst. (M.).
  98. 1. devę̑tkati, * -am, vb. impf. *ein gewißes Kinderspiel spielen; prim. devetkanje.
  99. 2. devetkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (M.); — prim. dvekati, dvečiti.
  100. devetkẹ̑la, f. die Schwätzerin, Lašče- Levst. (M.).

   20.448 20.548 20.648 20.748 20.848 20.948 21.048 21.148 21.248 21.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA