Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.901-21.000)

  1. denȃrstvən, -stvəna, adj. 1) Münz-, Jan.; — 2) finanziell, Finanz-: denarstvene stvari, Finanzangelegenheiten, nk.
  2. denȃrstvọ, n. 1) das Münzwesen, Cig., Jan.; — 2) die Finanzen, Cig., Jan.
  3. dəncè, n. dem. dno, Valj. (Rad); — der Deckel, C.
  4. dendrīt, m. rudnina drevesaste podobe, der Dendrit ( min.).
  5. dənə̀c, -ncà, m. = danka, C.
  6. dənə̀k, -nkà, m. = danka, V.-Cig., C.
  7. dənə̀s, adv. = danes, heute, Jan., C., nk.; prim. Škrab. (Cv. IX. 4.), (pri starih pisateljih: "danas", t. j. dənəs).
  8. denẹ́ti, -ím, vb. impf. = daniti se, Danj.- Mik.
  9. 2. dę̑nka, f. der Vormittag: v denko, vormittags, vzhŠt.- C.
  10. dę́nta, f. = detelja (trifolium), (Brici izgovarjajo "danta"), GBrda- Erj. (Torb.).
  11. dentāl, m. zobni soglasnik, der Zahnlaut, der Dental, Jan.
  12. dentāləc, -lca, m. = dental, Trst. (Let.).
  13. dę́ntelj, f. = denta, na Kanalskem- Erj. (Torb.).
  14. dę́pala, f. unterirdische Quelle, Kr.- Valj. (Rad); — prim. depla.
  15. dę̑pla, f. die Höhle, Mik.; — prim. duplo.
  16. dę̑plọ, n. = depla, Mik.
  17. deportácija, f. die Verbannung nach einem bestimmten Orte, die Deportation, Cig. (T.).
  18. 1. dèr, déra, derȗ, m. das Geschrei: mačji der, das Katzengeschrei, C.; die Katzenmusik, SlN.
  19. 2. dę́r, m. = dir, Mik.
  20. dèr, interj. pristavlja se imperativu: poglej der, ogr.- Mik.; privzdigni der malo voz, jvzhŠt.; — iz: dejže, Mik. (V. Gr. IV. 797.).
  21. 1. dę́ra, f. ein Riss im Kleid, C.; das Loch, ogr.- Mik.
  22. 2. déra, f. 1) der Dörrboden, Kras; — pl. dere, das Ofengesims, Jan.; — 2) = sušica, die Schwindsucht, Jan.; — 3) pri deri delati, ohne Beköstigung arbeiten, Guts.; v deri sem, C.; — na dero iti, SlGor.; — iz nem. Dörre.
  23. 1. deráč, m. 1) der Schinder, der Abdecker, Cig.; — 2) der Reißzahn, Jan., C.
  24. 2. deráč, m. = deraš, Št.- Cig.
  25. derȃčje, n. coll. der Stechdorn, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. derak.
  26. derák, m. der Stechdorn (paliurus aculeatus), Ip.- Erj. (Torb.).
  27. deráš, m. ein Taglöhner, der ohne Beköstigung (nur um den Taglohn) arbeitet, ogr.- C.; déraš, ogr.- Valj. (Rad); — prim. 2. dera 3).
  28. dę́rati, * dę̑ram, vb. impf. = dreti, Hal.- C.
  29. dère, conj., nam. dare = kadar, vzhŠt.
  30. dérəc, -rca, m. = konjederec, Danj. (Posv. p.).
  31. derèč, -ę́ča, adj. = deroč, reißend; dereča voda; — dereča žival, Jan., M.; dereč volk, Burg.
  32. derečína, f. 1) mesto, kjer voda dere: poginiti v derečini, Glas.; — 2) der Durchfall, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  33. derę́ze, * f. pl. das Fußeisen, das Steigeisen, Cig., Jan., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Met.
  34. dérež, m. 1) der Schinder, Mik.; — 2) die Prügelbank, C.; — 3) einer, der gerne plärrt (kdor se rad dere): oj ti grdi derež! BlKr.; — 4) der Wachtelkönig (crex pratensis), C.
  35. derę́ža, f. neka črešnja, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — prim. dreža.
  36. dę́rjati, -am, vb. impf., pogl. dirjati.
  37. derǫ̑čnica, f. schreiendes Kind (Mädchen), C.
  38. derǫ̑čnik, m. schreiendes Kind (Knabe), C.
  39. derǫ̑čnjak, m. der Schreier, C.
  40. derúh, m. 1) der Schinder, Cig., C.; — der Quäler, C.; — 2) der Schreier, C.
  41. dērviš, m. mohamedanski menih, der Derwisch.
  42. desəlj, -slja, m. da bi te deselj odnesel! Poh.- Trst. ( Glas., 1859. II. 114.).
  43. dę́sən, -sna, adj. recht, rechts befindlich: desna roka, die rechte Hand; desna stran, die rechte Seite; desni konj, das rechts gehende Pferd; na desno, rechts (na vprašanje: kam? in kje?) Cig.; — na desni, auf der rechten Seite.
  44. desę̑t, num. zehn; deset goldinarjev, zehn Gulden; desetim goldinarjem pridejati še goldinar; ob desetih, um zehn Uhr; po desetih, nach zehn Uhr; pred desetimi (desetẹ́mi), vor zehn Uhr.
  45. deseták, m. 1) der Zehner: die Zehnermünze = desetica, Trub.- M.; — nav. die Zehngulden-Banknote; — 2) desetaki, ein Collegium von zehn Männern, desetak, einer von diesem Collegium, der Decemvir, Mur., Jarn., V.-Cig.; pogl. deseternik.
  46. desę̑tək, -tka, m. 1) das Zehntel: Pod Goro ne najdete niti desetka tistega ponočevanja, LjZv.; na desetek (= na deseto) vino toči, er schenkt den Wein gegen Zehnteleinlass aus, BlKr., M.; — = desetina, der Zehent, Jurč. (Tug.); = deseti denar (penez), einst die Abgabe bei Veräußerung eines bäuerlichen Grundstückes, das Laudemium, C., Z.; — die Percentualgebür, Št.; — 2) die Dekade, Cig. (T.); v dveh desetkih let, črez nekoliko desetkov let, LjZv.
  47. desę́tən, -tna, adj. 1) dekadisch: desetna sestava, die Dekadik, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) Decimal-, Cig.; — 3) zehentbar, V.-Cig.
  48. desetę̑r, num. distr. zehn; — die zehn; — zehnerlei; — prim. četver.
  49. desetę̑rəc, -rca, m. zehnsilbiger Vers, nk.
  50. desetę̑ričar, -rja, m. der Decemvir, Cig.
  51. desetę̑rka, f. 1) die Zehn, der Zehner, Met.; — 2) = desetica (eine Münze), C.
  52. desetę̑rnik, m. der Decemvir, Cig., Jan.
  53. deseterokǫ̑tnik, m. das Dekagon, Cig. (T.).
  54. deseteronǫ̑žəc, -žca, m. der Zehnfüßer, Cig. (T.).
  55. deseteroǫ́gəłnik, m. das Zehneck, Cig.
  56. deseterovẹ́drn, adj. zehn Eimer haltend, Cig.
  57. desę́ti, num. ord. der zehnte; d. brat, deseta sestra; prim. brat; d. denar, das Laudemium, Cig.; v deseto, zum zehntenmal, Cig., jvzhŠt.; — na deseto vino točiti, = na desetek, BlKr.- M.
  58. desę́tič, adv. zum zehntenmal, zehntens.
  59. desetìč, * -íča, m. das Zehentstück, Z.; die Zehentgarbe, C.
  60. desetíčən, -čna, adj., Cig., Jan.; pogl. desetinski, decimalen.
  61. desetína, f. 1) der zehnte Theil, das Zehntel, Cig. (T.); — 2) der Zehent; žitna d., der Getreidezehent, vinska d., der Weinzehent; gorska d., die Bergfrohne, Levst. (Nauk); — desetino jemati, pobirati, den Zehent nehmen, einsammeln; — 3) v desetino iti = po svetu iti (o desetem bratu, deseti sestri): Kaj ( n. kar) je le desetega, Vse mora v desetino iti, Npes.-Vraz.
  62. desetı̑nar, -rja, m. der Zehentherr, Cig., Jan., C.
  63. desetı̑nəc, -nca, m. 1) der Zehenthold, Cig.; — 2) das Blutzehentstück, Z.; das Zehentlamm, C.
  64. desetíniti, -ı̑nim, vb. impf. den Zehent nehmen, einheben, Guts., Mur., Cig.; d. kaj, von einer Sache den Zehent nehmen: gorje vam, kteri desetinite meto, rutico in vso vrtnino, Jap. (Sv. p.).
  65. desetı̑njak, m. der Zehenteinnehmer, der Zehentsammler, Guts., Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  66. desetínjenje, n. das Einsammeln des Zehents, Danj.- Valj. (Rad).
  67. desetı̑nka, f. 1) das Zehntel, Mur., Cig., nk.; — 2) die Decimale, C., UčT., Cel. (Ar.); — 3) mokra mera za 10 bokalov, C.
  68. desetínovati, -ujem, vb. impf. = desetiniti, C.; desetinujete metico in koper, ogr.- Valj. (Rad).
  69. desetı̑nski, adj. 1) Zehent-, zehentbar, Mur., Cig.; desetinska njiva, der Zehentacker, Cig.; desetinska pravica, die Zehentberechtigung, Guts., Cig., Jan.; — 2) Decimal-, C.; desetinsko mesto, die Decimalstelle, desetinska pika, der Decimalpunkt, desetinski ulomek, der Decimalbruch, Cig. (T.); — 3) dekadisch: po desetinskem redu, nach dem dekadischen System, DZ.
  70. desetı̑nščak, m. der Zehentwein, C.
  71. desę́titi, desę̑tim, vb. impf. den Zehent absondern, den Zehent nehmen, verzehenten, Dict., Guts., Cig., Krelj, Trub., Svet. (Rok.); desetite meto in koper, Dalm.
  72. desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.- Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.
  73. desę̑tkrat, adv. zehnmal.
  74. desę̑tkratən, -tna, adj. zehnmalig.
  75. desę̑tnica, * f. 1) die zehntgeborene Tochter, Npes.-K.; prim. deseti brat; — 2) = deseterka, die Dekade, Cig.
  76. desę̑tnik, * m. 1) = deseti brat, Lašče- Levst. (Rok.), Bes.; — 2) der Corporal, Cig., Jan., DZ.; decurio, Habd.; — 3) der Zehenter, Dict., Cig., Lašče- Levst. (Rok.); — der Zehentherr, Rec.
  77. desę̑tnjak, m. = desetnik 1), Nov.
  78. desetobratovȃnje, n. desetih bratov življenje: tako se začenja moje d., Jurč.
  79. desetonǫ̑žəc, -žca, m. = deseteronožec, Erj. (Ž.).
  80. desetováti, -ȗjem, vb. impf. = desetiti, Guts.
  81. desetvẹ́drn, adj. zehn Eimer haltend: d. sod, Cig.
  82. dəskár, -rja, m. der Bretterhändler, Cig.
  83. dȇskast, adj. 1) aus Brettern gemacht, Mur., Št.; — 2) brettartig, C.
  84. dəskáti, -ȃm, vb. impf. mit Brettern ( Schindeln, [ V.]) bedecken, Cig.
  85. dȇskica, f., Mur., Let., Št., nam. deščica.
  86. desnák, m. der rechts Befindliche, C.
  87. desne, gen. desən, f. pl., Mik., pogl. dlasna, dlesna.
  88. desníca, f. 1) die rechte Hand; na desnici sedeti, zur Rechten sitzen, Cig.; — 2) die rechte Seite des Parlamentes, die Rechte, nk.
  89. desnı̑čar, -rja, m. ein Mitglied der Rechten (im Parlamente), nk.
  90. despōt, m. willkürlich schaltender Machthaber, der Despot.
  91. destilácija, f. die Destillation (chem), Cig. (T.).
  92. destilováti, -ȗjem, vb. impf. destillieren, Žnid.
  93. də̀šč, m., ogr.- C., Kres, pogl. dež.
  94. dəščę̑n, adj. Bretter-: deščena streha, Dalm.; deščeni uli, Levst. (Beč.).
  95. dəščíca, f. dem. deska; das Brettchen; — das Täfelchen, DZ.
  96. dəščı̑čka, f. dem. deščica; das Brettchen, ogr.- Valj. (Rad).
  97. dę́štər, -tra, adj. munter, Z.; — hübsch, schön, Dict., Z., Štrek.; — prim. it. destro (geschickt), Mik. (Et.).
  98. dète, interj. (izražuje začujenje): dete, kako si lep! wie bist du schön! jvzhŠt.; dete treni! Vrt.; dete šentaj! Sapperment! dete končaj! potz tausend! Cig.; dete hentaj! LjZv.; — menda nam. da te; prim. da.
  99. dẹtę̑čjak, m. die Gebärmutter, C.
  100. dẹ̑tək, -tka, m., Levst. (Zb. sp.), pogl. detetce.

   20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001 21.101 21.201 21.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA