Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.601-20.700)

  1. dalekǫ̑ča, f. = dalja, Habd.- Mik.
  2. dalekoglèd, -glę́da, m. = daljnogled, Jan., C.
  3. dalekopìs, -písa, m. = daljnopis, Cig., Jan., C.
  4. dalekovídnost, f. die Fernsichtigkeit, Erj. (Som.).
  5. dálešnji, adj. = dalečnji, Mik.; dalešnji poti, SlN.
  6. dálja, f. 1) die weite Entfernung; die Weite, die Ferne; na daljo poslati, Pohl. (Km.); turen se vidi na vso daljo, Ravn.; na dalje zvoniti = vabiti, mit der Glocke zum Gottesdienste vorladen, SlGor.- C.; — die Entfernung, Cig. (T.); die Strecke: tako daljo iti, Lašče- Levst. (Rok.), vsa v skrbi gresta v Jeruzalem celo daljo nazaj, Ravn.; ne hodi tako veliko daljo, Jurč.; — 2) o času: na daljo, in die Länge, Cig.
  7. daljȃva, f. die weite Entfernung, to še ni nikakršna daljava, das ist noch keine bedeutende Entfernung; die Ferne: v daljavi se vse manjše vidi; — die Entfernung, Cig. (T.).
  8. dȃlje, adv. compar. ad daleč; 1) weiter; dalje stanujem, dalje imam v cerkev, dalje vržem kamen, nego ti; — 2) weiter, fort; in tako dalje ( i. t. d., itd.), und so weiter; — 3) o času: länger; čim dalje, tem bolje, je länger, desto besser; d. časa ( compar. ad: dolgo časa): že dalje časa ga ni bilo videti, er war schon längere Zeit nicht zu sehen.
  9. dȃljej, adv. = dalje, Cig., Dol.- Levst. (M.).
  10. dáljən, -ljna, adj. weit, fern; iz daljnih dežel, Dalm.; v njeno poštenje je veroval tudi v spominu na njo iz daljnega, Jurč.; daljna pot, jvzhŠt.
  11. dáljica, f. dem. dalja; die Strecke, Cel. (Geom.).
  12. dȃljnji, adj. 1) weiter, entfernter: smo si daljnji, bližnji svoji, wir sind weitläufig, nahe verwandt, Cig.; — 2) weiter, weiter folgend: odlog dati k daljnjemu živenju, Kast. (N. c.); daljnje postopanje, das weitere Verfahren, DZ.; po daljnjem premišljevanju se mi zdi, nach weiterem Nachdenken, Cv.
  13. daljnoglèd, -glę́da, m. das Teleskop, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  14. daljnopìs, -písa, m. der Telegraph, Cig., Jan.
  15. daljnovìd, -vída, m. = daljnogled, Cig., Jan.
  16. dȃljšati, -am, vb. impf. verlängern; dan se daljša, der Tag nimmt zu; daljšati si življenje, Slom.- C.
  17. dȃljši, adj. compar. ad dalek, dolg; weiter; daljša pot; länger; dnevi so že daljši.
  18. dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.- Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz- Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
  19. danaj, m. das Lied, ogr.- C.
  20. danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.- C., Valj. (Rad).
  21. danas, adv., Mur., Cig.; pogl. danes.
  22. danaskaj, adv., Krelj, C.; pogl. danes; — prim. hs. danaska.
  23. dánce, n. dem. dno, Valj. (Rad).
  24. dȃnəc, -nca, m. dem. dan, Skal.; der liebe Tag, Mik.
  25. dȃnək, -nka, m. dem. dan, Valj. (Rad).
  26. dánəs, adv. heute; dan danes, heutzutage; danes teden, heute über acht Tage; — prim. denes.
  27. 1. daníca, f. der Morgenstern.
  28. daníčica, f. dem. 1. danica.
  29. daníšče, n. der Raum, wo man sich bei Tage aufhält, der Tagraum: danišča in nočišča, Levst. (Pril.).
  30. daníti se, -ní se, vb. impf. tagen: dani se, der Tag bricht an.
  31. dȃnjko, -ka, m. zehentfreier Grundhold, Mur., C.; — prim. danjščak.
  32. dȃnjski, adj. zehentfrei, Mur., C., Danj., Mik.
  33. dȃnjščak, m. 1) der zehentfreie Grundhold, Mur., Jan., C., Z.; — 2) der zehentfreie Grund, ein zehentfreier Weingarten, Mur., Št.- C.
  34. dánka, f. 1) der Mastdarm, Dict., Mur., Cig., Erj. (Som.); — 2) die Großwurst ("Blunze"), C., M., jvzhŠt.; — 3) psovka požrešnemu človeku, M., jvzhŠt.; o debelem otroku, C.
  35. danováti, -ȗjem, vb. impf. den Tag zubringen, C.
  36. dánsi, adv., Jan., M., pogl. danes.
  37. dȃp, m., Cig., pogl. dab.
  38. dȃr, dȃra, darȗ, m. 1) die Gabe; d. božji, die Gottesgabe; das Geschenk; ne odlašaj dati daru potrebnemu, Dalm.; kralju je bila darove nositi šega, Ravn.; v dar dati, schenken; v dar dobiti, zum Geschenk bekommen; dari brati, betteln, Jan.; k daru zvati, zur Abgabe von Geschenken einladen (bei Hochzeiten): godci začnejo k daru zvati, BlKr.; — 2) das Opfer; Kajna Bog in njegovega daru kar ne pogleda, Ravn.; pitni dar, das Trankopfer; Dari opravit bog'nji po navadi Prinese Črtomira lahka ladja, Preš.; — 3) die Gabe, die Fähigkeit; d. proroštva, die Prophetengabe, Cig.; dar besede, die Gabe des Vortrags, Cig. (T.).
  39. dàr, adv. dar do, bis zu, Rez.- C., Mik.; — prim. stsl. daže do.
  40. dárati, -am, vb. impf. znači on glas, ki ga kokoš daje od sebe, predno gre jajce nest, Dol.
  41. dȃrba, f. = daritev, Slom.- C.
  42. dārda, f. der Spieß, Habd., M., die Lanze, C.; = prim. madž. dárda, it. dardo, der Wurfspieß, Mik. (Et.).
  43. dȃrək, -rka, m. dem. dar; kleine Gabe.
  44. darežljìv, -íva, adj. freigebig, wohlthätig, Mur., Jan., C., nk.
  45. darežljívost, f. die Freigebigkeit, Mur., Jan., nk.
  46. daríłce, n. dem. darilo, kleines Geschenk.
  47. darı̑łnik, m. 1) der Opferaltar, der Opfertisch, Cig., Jan.; — 2) der Opferstock, M.
  48. darílọ, n. das Geschenk; der Preis, die Prämie; — das Opfer, Cig., Jan.
  49. darína, f. die Gabe, Mur.; das Opfer: na darino se shajati, Ravn.; pl. darine, das Opfermahl, V.-Cig.
  50. darı̑telj, m. der Geber, Mur., C.
  51. darı̑teljka, f. = dariteljica, M., C.
  52. daríti, -ím, vb. impf. spenden, schenken, Mur., Cig., Jan.; d. in jemati, Levst. (Zb. sp.); — opfern, Mur., Cig., Jan., Burg.; — dariti koga, beschenken, Vrt.
  53. darı̑tvən, -tvəna, adj. Opfer-: daritveni kamen, Let.
  54. darı̑vəc, -vca, m. der Spender, Cig., Jan., Valj. (Rad); der Opferer, Cig.; Darivca, darov in darilnikov ni, Greg.
  55. darljìv, -íva, adj. freigebig, Mur., Cig., Jan., Let.
  56. darljívost, f. die Freigebigkeit, Mur., Cig.
  57. darotljìv, -íva, adj. freigebig, Meg., Dict.
  58. darovȃłnik, m. der Altar, C.
  59. darovȃnje, n. 1) das Schenken, die Schenkung; — 2) das Opfern, die Aufopferung: — das Offertorium (als ein Theil der Messe): pred darovanjem, po darovanju.
  60. darováti, -ȗjem, vb. impf. 1) spenden, schenken; d. komu kaj; beschenken, d. koga s čim: tu so otroci, s katerimi je Bog tvojega hlapca daroval, Dalm.; Prečudno si me daroval, stara cerkvena pesem ( rok.); s tem nas je Jezus daroval, Kast. (N. c.); d. mašnika, Jsvkr.; Bog te z dobrotami daruje, Bas.; pirhe posebno čislajo ter se z njimi darujejo, Navr. (Let.); — 2) opfern, aufopfern, hingeben: Abel mu daruje prve mladiče svoje črede, Ravn.; svoje življenje za koga d., Cig.
  61. darovȃvəc, -vca, m. 1) der Spender, der Geschenkgeber; — 2) der Opferer, Cig., Jan.
  62. darovìt, -íta, adj. 1) freigebig, Mur., Jan., C.; — darovito polje, ergiebiges Feld, Z.; — 2) begabt, talentvoll, Jan., Cig. (T.), nk.
  63. darovítnost, f. die Freigebigkeit, Guts., Cig., Jan.; božja d., Guts. (Res.), Ravn.; d. je vsem živim ljudem prijetna, Škrinj.- Valj. (Rad).
  64. darovítost, f. 1) die Freigebigkeit, Mur.; — 2) die Begabung, Cig. (T.), nk.; d. učiteljska, die Lehrgabe, DZ.
  65. darovníca, f. die Geberin, die Spenderin, Mur.; darovnica vseh milosti, Bas.
  66. darovník, m. der Spender, der Wohlthäter, Habd., Dict., Jarn., Mur., Gor.- Svet. (Rok.), vzhŠt.- C.; on je darovnik tem, kateri njega iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, Slom.; darovnik sv. duh, C.
  67. darovnína, f. der Opfergang bei kirchlichen Feierlichkeiten, Slom.
  68. dáska, f. die Steinplatte, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. deska.
  69. dáskast, adj. plattenförmig: d. kamen, ein Gestein mit plattenförmiger Structur, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
  70. dátəl, -tla, m. die Dattel, Jan.
  71. dátelj, -telja, (-teljna), m. die Dattel, Cig., Tuš. (R.).
  72. dáteljev, adj. Dattel-; ( nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).
  73. dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! ( prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.
  74. datováti, -ȗjem, vb. pf. et impf. datieren, nk.
  75. dávati, -vam, -vljem, vb. impf. = dajati, Mur., vzhŠt., ogr.
  76. dávčən, -čna, adj. Steuer-; davčni urad, das Steueramt, davčna občina, die Steuergemeinde, Levst. (Nauk), nk.
  77. dávẹ, adv. 1) = davi, Alas., C., Mik.; — 2) letzthin, neulich, C.
  78. dávəc, -vca, m. der Geber, Jan., C., ZgD.; — stsl.
  79. dávək, -vka, m. die Steuer; davke plačevati, Steuern zahlen; davki prve, druge roke = pravi, nepravi = direktni, indirektni davki, Levst. (Nauk); = neposredni, posredni davki, Nov.; dedinski d., die Erbsteuer, DZ.; obrtni d., die Gewerbesteuer, DZ.; poprečni d., das Steuerpauschale, DZ.; pridobitni d., die Erwerbsteuer, Nov.; davku podvržen biti, der Besteuerung unterliegen, Cig.; — der Tribut, Cig., Jan., C.
  80. dávən, -vna, adj. längstvergangen, Cig., Jan., nk.; v davnih časih, C.; iz davna = zdavnaj, Trub.- Mik.; = iz davnega, Hal., C.
  81. dávẹšnji, adj. 1) = davišnji, Mur., C., BlKr.; davešnja noč, vergangene Nacht, C.
  82. davíca, * f. die häutige Bräune (angina), Mur., Cig., Jan., C., nk.; tudi: die Diphteritis, nk.
  83. dávinji, adj. = davišnji: davinje mleko, Krn, Lašče- Erj. (Torb.).
  84. dávišnji, adj. von heute früh: davišnje mleko, Cig., Jan., M., Št.; od davišnjega jutra, von heute früh, Mik.
  85. dáviti, -im, vb. impf. würgen; kašelj me davi; — d. se, sich würgen; pes se davi s kostjo, der Hund sucht das Bein zu verschlingen.
  86. davı̑vəc, -vca, m. der Würger, Valj. (Rad).
  87. dȃvka, f. die medicinische Dosis, ogr.- C.
  88. dávkar, -rja, m. der Steuereinnehmer.
  89. dávkarica, f. des Steuereinnehmers Frau, Kr.- Valj. (Rad).
  90. davkarı̑ja, f. das Steueramt; pogl. davčni urad.
  91. dávkarski, adj. Steueramts-: d. uradnik, nk.
  92. dávkarstvọ, n. die Steuereinhebung, das Steuersystem, Cig., Jan.
  93. davkováti, -ȗjem, vb. impf. mit dem Steuernzahlen zu thun haben, Z.
  94. dávkovəc, -vca, m. der Steuerträger, der Steuerpflichtige, Cig. (T.), DZ.
  95. dávkovstvọ, n. das Steuerwesen, das Steuersystem, Cig. (T.), DZ.
  96. davnína, f. das graue Alterthum, Cig. (T.).
  97. dávnji, adj. 1) = davišnji, C.; davnje mleko, Gor.; — 2) = daven: od davnja = zdavnaj, Habd.- Mik.; z davnja, ogr.- M.
  98. dávnọ, adv. längst, Mur., Cig., Jan., nk.; že davno je tega, es ist schon lange her, ni še davno tega, es ist noch nicht lange her, Cig.
  99. davnopìs, -písa, m. die Palaeographie, Navr. (Kop. sp.).
  100. dávnost, f. die längstverflossene Zeit, die graue Vorzeit, Cig., M.

   20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901 21.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA