Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.501-20.600)

  1. čȗnj, m. der Kegel, Jan., Cig. (T.); — hs.; prim. lat. conus, it. cono, zono.
  2. čȗnjast, adj. kegelförmig, Cig. (T.).
  3. čȗnjək, -njka, m. schwarzes männliches Schwein, C.
  4. čȗnjka, f. dem. čunja, C.
  5. čȗnka, f. 1) das Schweinchen, C., Št.; — 2) der Tintenklecks, C.; — prim. čunjka.
  6. čȗp, m., C., pogl. čop.
  7. čúra, ** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.
  8. čȗrək, -rka, m. 1) = čirič, C.; — 2) der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Cig.; — prim. ščurek.
  9. čúrən, -rna, m. = muren, C.; — prim. čurek.
  10. čȗš, m. = trap, norec, Krn- Erj. (Torb.); — pogl. čuž.
  11. čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
  12. čutȃn, -tnà, adj. wachsam: č. pes, Dol.
  13. čútara, f. flache, runde, meist hölzerne Reise- oder Feldflasche.
  14. čútarica, f. dem. čutara.
  15. čútaričica, f. dem. čutarica.
  16. čȗtək, -tka, m. = občutek, die Empfindung, das Gefühl, Mur., C.
  17. 1. čȗtən, -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
  18. 2. čútən, -tna, adj. = čutan, wachsam: čuten pes, Levst. (M.).
  19. čuténje, n. das Empfinden.
  20. čúti, * čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.- Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
  21. čutíłən, -łna, adj. zu den Sinnesorganen gehörig: čutilni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
  22. čutílọ, n. das Sinnesorgan, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Lampe (D.).
  23. čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče- Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
  24. 1. čútje, n. 1) das Hören, C., M.; — 2) das Wachen, Cig., C.; čutje in post, Cv.
  25. čȗtljaj, m. die Empfindung, das Gefühl, Jan., M., nk.
  26. čutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich, feinsinnig, Mur., Jan., Cig.; — gefühlvoll, Jan.; — 2) = 1. čuten 3), Cig., Jan., C.
  27. čutljívost, f. 1) die Empfindlichkeit, Mur., Cig., Jan., Žnid.; — 2) = čutnost 2), Cig.
  28. čȗtnik, m. der Empfindungsnerv, Cig. (T.).
  29. čȗtništvọ, n. = živčje, das Nervensystem, Cig.
  30. čȗtnost, f. 1) notranji pojavi, — katerih središče in vir so čuti, oziroma čutila, Lampe (D.); die Sinnlichkeit, Cig. (T.); — 2) čútnost, die Fühlbarkeit; — 3) = čutljivost 1), Cig., Jan.
  31. čȗtstvọ, n. der Sinn: č. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
  32. čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).
  33. čuvȃjka, f. die Wächterin, Cig., Jan., M.
  34. čuvȃjščnica, f. die Wachtstube, Cig., Jan.; — der Wachtthurm, Mur., Cig.; — das Wachthaus, Ravn.
  35. čúvanəc, -nca, m. der behütet, bewacht wird, LjZv.
  36. čuvár, -rja, m. der Hüter, der Wächter, Cig., Jan., ogr.- C.; grajski č., LjZv.
  37. čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.- Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  38. čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.- Valj. (Rad).
  39. čuvı̑čək, -čka, m. eine Art Enzian (gentiana Asclepiadea), SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. hs. čvić, gentiana lutea, in slov. cvič.
  40. čuvíkati, -čem, -kam, vb. impf. schreien wie die Eule, Cig., C.; — prim. čovinkati.
  41. čuvı̑t, adj. wachsam, Ravn.- Cig., M.
  42. čȗvstvənost, f. das Gefühlsvermögen, die Gefühlsseite der Seele, Cig. (T.).
  43. čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
  44. čuvstvovȃnje, n. das Fühlen, Cig. (T.); č. in mišljenje, das Fühlen und Denken, Zv.
  45. čuvstvováti, -ȗjem, vb. impf. fühlen, Cig. (T.).
  46. čȗž, m. ein dummer Mensch, Štrek.
  47. čȗžək, -žka, m. čužki, sklizave gobice, rastoče po starih panjeh, Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  48. čúžiti, -im, vb. impf. koruzo č., = slačiti, to je, slamo odtrgovati, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  49. čȗžje, n. coll. Kukuruzschalen, Tolm.
  50. čvȃnj, m. der Säufer, C.; — prim. stsl. čvanъ, der Krug.
  51. čvekáč, m. der Schwätzer.
  52. čvekáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, dummes Zeug reden; — prim. žvekati.
  53. čvenkáti, -ȃm, vb. impf. = čvekati, Z., C.
  54. čvę́riti, -im, vb. impf. unnützes Zeug reden, plauschen, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. čvekati.
  55. čvetę̑r, num., pogl. četver.
  56. čvetę́riti, -ę̑rim, vb. impf. = četveriti, Vorspann leisten, Notr., Gor.
  57. čvetę̑rnik, m. = četvernik, die Vorspanndeichsel, Gor.
  58. čvę́žən, -žna, m. = čivežen, Gor.
  59. čvı̑č, m. 1. das Gewinsel, Z.; = krik, Gor.- DSv.; — 2) etwas Saures, bes. ein saures Getränk, SlGor.; — pogl. cvič.
  60. čvı̑čək, m. ein saurer Wein, Cig., Kr.; — pogl. cviček.
  61. čvòr, čvóra, m. der Knorren, Cig., C.; — hs.
  62. čvrčáti, -ím, vb. impf. = cvrčati.
  63. čvȓčək, -čka, m. = cvrček.
  64. čvrčkáti, -ȃm, vb. impf. = cvrčkati, cvrčati, zwitschern: čvrčkajo pernati pevci, Prekmursko- Kres.
  65. čvŕkati, -am, vb. impf. = cvrkati, Cig.
  66. čvrkljáti, -ȃm, vb. impf. zwitschern, Cig.
  67. 1. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. aufkreischen, C.; mucksen, C.; — prim. 1. cvrkniti in čmrkniti.
  68. 2. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. ansengen, zusammenschrumpfen machen; čvrknjeni lasje, čvrknjeno listje, C., — pogl. 2. cvrkniti.
  69. čvrkútanje, n. das Gezwitscher: č. ptic, Mik., Jan.
  70. čvrkútati, -am, vb. impf. zwitschern, Prip.- Mik.; — pogl. cvrkutati.
  71. čvrlẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern: vrabci čvrlijo, BlKr.; ptice so veselo čvrlele, Jurč.
  72. čvrlínkati, -am, vb. impf. zwitschern, C., Z.
  73. čvȓst, čvŕsta, adj. fest, kernig; čvrst les, Kernholz, Cig.; compact, Cig.; — frisch (o kovinah), V.-Cig.; — čvrsta voda, frisches Wasser, Erj. (Som.); rüstig, kräftig; čvrst človek; čvrsto delo; čvrst glas; — lebensfrisch, Jan.; munter: čvrste oči imeti, Cig.; — prim. črstev.
  74. čvrsták, m. kräftiger Mann, Cig.
  75. čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.
  76. čvrstíti, -ím, vb. impf. kräftig, frisch machen, Cig.
  77. čvr̀š, čvŕša, m. 1) grča v lesu, v deski, der Knorren; Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Gelenkhöcker, Erj. (Som.).
  78. 1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
  79. 2. dà, interj. (za imperativom) doch, denn: beži da! pojdi da! delaj da! vzhŠt., ogr.- C.; Prekrižaj da mati dete, Npes.-Vraz; — prim. daj (pod: dati) in dej (pod: deti), der.
  80. dȃb, m. = vdab, vdeb, Dict.; smrdi ko dab, jvzhŠt.
  81. dábər, -bra, m. = bober, Cig., Jan., Valj. (Rad); — hs.
  82. dàc, dáca, m. die Abgabe, die Accise, die Verzehrungssteuer; colnarji so Rimljanov cole in dace kupovali, Dalm.; — prim. nem. der Tatz, it. dazio.
  83. dácar, -rja, m. der Acciseneinnehmer.
  84. dácija, f. die Abgabe, die Steuer, Guts., Jarn., Cig.; cesarju dacijo dajati, Schönl., Jap. (Prid.); Zdaj dacijo plačuje, Zdaj delavce ima, Npes.-K.; — der Zoll, Štrek.; — prim. dac.
  85. dáča, f. die Abgabe, die Steuer, Habd., Mur., Cig., Jan., Mik.; der Zoll, Habd., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  86. dáčevnik, m. = dačnik, SlN.
  87. dȃčnik, m. der Steuereinnehmer, C.
  88. dáhniti, -nem, vb. pf., pogl. dehniti.
  89. dahovína, f. v pravljicah: kača od človeške matere rojena, Kras- Kres V. 212.
  90. dajáč, m. der Geber, Cig.
  91. dajȃłnik, m. der Dativ, Levst. (Sl. Spr.).
  92. dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.
  93. dajȃvəc, -vca, m. der Geber.
  94. dȃjba, f. das Geben: pohlevna dajba, Ravn.; — die Gabe, Mur.
  95. dāktil, m. der Daktylus (stopa ‐˘˘).
  96. dalanji, adj. = dalečnji, Mik.
  97. dáleč, adv. weit, ferne; d. biti, d. iti, na d. skakati, Telov.; od daleč, von fern, aus der Ferne: od daleč koga spoznati; = iz daleč, Levst. (Zb. sp.); (iz daleča, Levst. [ LjZv.]); d. se motiš, du irrst sehr, Dol.
  98. dalečȃva, f. = dalja, M., C., Vod. (Izb. sp.).
  99. dalečína, f. = dalja, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad).
  100. dálek, adj. weit, fern, Jan., C., Zora, LjZv.; — adv. daleko = daleč, Mur., Jan., Zora; — ("dalki", C.; "dalko", C., kajk.- Vest.).

   20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801 20.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA