Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.448-20.547)

  1. čúčati, -am, vb. impf. = čučkati, Trst. (Let.).
  2. čúčati, -ím, vb. impf. = kučati, C., Cig.; (čučeti, Prip.- Mik.).
  3. 1. čȗčək, -čka, m. dem. čuk; das Käuzchen, C.
  4. 2. čȗčək, -čka, m. 1) die Feldgrille, BlKr.; — 2) mlado pišče, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Oehrknopf, Tolm.- Štrek. (Let.).
  5. čȗčika, f. die Henne, C.; — prim. čuča.
  6. čȗčkanje, n. das "Lichteln"; prim. čučkati.
  7. čȗčkati, -am, vb. impf. na Blaževo se Slovenci kraj Ščavnice čučkajo z blagoslovljenimi svečami, — to je, sveče užgejo in je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje, Trst. (Let. 1875, 32.).
  8. čúčniti, čȗčnem, vb. pf. niederhocken, Cig., C.
  9. čùd, čúda, m. die Verwunderung, Cig., C.; vsi so velik čud zagnali, brachen in große Verwunderung aus, Ravn.
  10. čȗd, f. das Naturell, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — prim. hs. ćud.
  11. čúda, f. = čudo: č. me je, es befremdet mich, Mur.
  12. čudák, m. der Sonderling, ein barocker Mensch, Cig. (T.), C.; čudni čudaki — ti pesniki! LjZv.
  13. čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.
  14. čudénje, n. das Staunen, die Verwunderung; iz Jeruzalema, kjer je bilo toliko čudenja nad njim, je Jezus nazaj šel v Nazaret, Ravn.
  15. čȗdes, m., Dict., Trub.- Mik., pogl. čudo.
  16. čudesnják, m. = čudak, Cig. (T.).
  17. čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.
  18. čȗdežnik, m. der Wunderthäter, Guts., V.-Cig., Jan., Cv.
  19. čȗdežnost, f. die Wunderbarkeit, Mur.
  20. čúditi se, čȗdim se, vb. impf. sich wundern, staunen; über jemanden, über etwas, č. se komu, čemu, (tudi: nad kom, nad čim).
  21. čȗdnik, m. = čudak, Str.
  22. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
  23. čudodẹ̑łəc, -łca, m. der Wunderthäter, Cig.; imenujejo ga čudodelca, Ravn.
  24. čudodẹ́łən, -łna, adj. wunderthätig, Mur., Cig., Jan., nk.
  25. čudodẹ̑łnik, m. der Wunderthäter, Cig., Jan., nk.
  26. čudodẹ̑łstvọ, n. die Wunderthätigkeit: Bog mu je podaril moč čudodelstva, LjZv.
  27. čudokrèt, -krę́ta, m. das Thaumatrop, Cig. (T.), Žnid.
  28. čudoslǫ́vən, -vna, adj. thaumatologisch, Cig.
  29. čudoslǫ̑vje, n. die Lehre von den Wundern, die Thaumatologie, Cig.
  30. čudotvǫ̑rəc, -rca, m. der Wunderthäter, Cig.; — stsl.
  31. čudotvǫ́rən, -rna, adj. wunderthätig, M., nk.; čudotvorna moč, Navr. (Let.).
  32. čúdovati se, -ujem, -ovam se, vb. impf. = čuditi se, (čudvati se) jvzhŠt.; Mat' se je čudvala, Npes. (iz Krškega)- Navr. (Let.); ("čüdivamo se", ogr.- Let.).
  33. čudovı̑t, adj. wundervoll, wundersam.
  34. čȗf, m. = čop, Notr.- Z.
  35. čȗfa, f. 1) ime ovci, ki ima na glavi čop dlake, Krn- Erj. (Torb.); — 2) = čufka, Štrek.
  36. čȗferna, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  37. čȗfka, f. die Haubenlerche, Kras- Cig.; — prim. čopka.
  38. čȗh, m. der Geruch, Jan.; — der Gestank, der Modergeruch, Rez.- C.; — prim. 2. čuhati, hs. ćuh, der Hauch.
  39. čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.- Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.
  40. 1. čȗhati, čȗham, vb. impf. 1) spüren, Dol., Jan.; — 2) ahnen, C.; — prim. čuti.
  41. 2. čúhati, -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.
  42. 1. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. beim Schmoren eingehen, Cig.; — nachgeben: zob čuhne, der Zahnschmerz gibt nach, Fr.- C.
  43. 2. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.- C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.
  44. čújən, -jna, adj. 1) wachsam, Jan.; — 2) feinhörig: čujno uho, C.; čujen sluh, feines Gehör, SlN.
  45. čȗjež, m. der Wächter, ein Hundsname, Mik.
  46. čújnost, f. die Wachsamkeit, C.
  47. čȗk, m. das Käuzchen (strix noctua).
  48. čȗkati, -am, vb. impf. den Laut čuk hören lassen: čuk čuka, Z., SlN.
  49. čȗkəc, -kca, m. dem. čuk.
  50. čȗkla, f. strmina v planinah, Krn- Erj. (Torb.); der Steinabhang, Tolm.- Cig.
  51. čȗklja, f. ein verstümmeltes Glied, Habd.; — prim. čonklja.
  52. čȗlək, -lka, m. männliches Schwein, der Eber, Dol.- Vest.
  53. čúljkavt, m. der Specht (po glasu "čulj"), Valj. (Rad).
  54. čȗnj, m. der Kegel, Jan., Cig. (T.); — hs.; prim. lat. conus, it. cono, zono.
  55. čȗnjast, adj. kegelförmig, Cig. (T.).
  56. čȗnjək, -njka, m. schwarzes männliches Schwein, C.
  57. čȗnjka, f. dem. čunja, C.
  58. čȗnka, f. 1) das Schweinchen, C., Št.; — 2) der Tintenklecks, C.; — prim. čunjka.
  59. čȗp, m., C., pogl. čop.
  60. čúra, ** f. 1) = kura, C.; die Henne, Kr.- Valj. (Rad); — 2) der giftige Lerchenschwamm, V.-Cig.
  61. čȗrək, -rka, m. 1) = čirič, C.; — 2) der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Cig.; — prim. ščurek.
  62. čúrən, -rna, m. = muren, C.; — prim. čurek.
  63. čȗš, m. = trap, norec, Krn- Erj. (Torb.); — pogl. čuž.
  64. čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
  65. čutȃn, -tnà, adj. wachsam: č. pes, Dol.
  66. čútara, f. flache, runde, meist hölzerne Reise- oder Feldflasche.
  67. čútarica, f. dem. čutara.
  68. čútaričica, f. dem. čutarica.
  69. čȗtək, -tka, m. = občutek, die Empfindung, das Gefühl, Mur., C.
  70. 1. čȗtən, -tna, adj. 1) zum Sinn oder zu den Sinnen gehörig, sinnlich, Jan., Cig. (T.); čutno stvarstvo, die Sinnenwelt, čutni mik, der Sinnenreiz, čutno mamilo, die Hallucination, Cig. (T.); čutna predstava, Lampe (D.); — 2) empfindend, fühlend, Empfindungs-, Gefühls-, Fühl-: čutni rogljiči, die Fühlhörner, Mur., Cig., Jan.; čutni rožički, Glas.; čutna bradavica, die Nervenwarze, V.-Cig.; — 3) čútən, wahrnehmbar, merklich, Cig.; — vino je čutno = močno, Dol.
  71. 2. čútən, -tna, adj. = čutan, wachsam: čuten pes, Levst. (M.).
  72. čuténje, n. das Empfinden.
  73. čúti, * čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.- Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
  74. čutíłən, -łna, adj. zu den Sinnesorganen gehörig: čutilni očut, die Sinnesempfindung, Cig. (T.).
  75. čutílọ, n. das Sinnesorgan, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Lampe (D.).
  76. čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče- Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
  77. 1. čútje, n. 1) das Hören, C., M.; — 2) das Wachen, Cig., C.; čutje in post, Cv.
  78. čȗtljaj, m. die Empfindung, das Gefühl, Jan., M., nk.
  79. čutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich, feinsinnig, Mur., Jan., Cig.; — gefühlvoll, Jan.; — 2) = 1. čuten 3), Cig., Jan., C.
  80. čutljívost, f. 1) die Empfindlichkeit, Mur., Cig., Jan., Žnid.; — 2) = čutnost 2), Cig.
  81. čȗtnik, m. der Empfindungsnerv, Cig. (T.).
  82. čȗtništvọ, n. = živčje, das Nervensystem, Cig.
  83. čȗtnost, f. 1) notranji pojavi, — katerih središče in vir so čuti, oziroma čutila, Lampe (D.); die Sinnlichkeit, Cig. (T.); — 2) čútnost, die Fühlbarkeit; — 3) = čutljivost 1), Cig., Jan.
  84. čȗtstvọ, n. der Sinn: č. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
  85. čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).
  86. čuvȃjka, f. die Wächterin, Cig., Jan., M.
  87. čuvȃjščnica, f. die Wachtstube, Cig., Jan.; — der Wachtthurm, Mur., Cig.; — das Wachthaus, Ravn.
  88. čúvanəc, -nca, m. der behütet, bewacht wird, LjZv.
  89. čuvár, -rja, m. der Hüter, der Wächter, Cig., Jan., ogr.- C.; grajski č., LjZv.
  90. čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.- Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  91. čuvénje, n. das Wachen, C.; s svojim čuvenjem dodelal bode svoje delo, Rog.- Valj. (Rad).
  92. čuvı̑čək, -čka, m. eine Art Enzian (gentiana Asclepiadea), SlGor.- Erj. (Torb.); — prim. hs. čvić, gentiana lutea, in slov. cvič.
  93. čuvíkati, -čem, -kam, vb. impf. schreien wie die Eule, Cig., C.; — prim. čovinkati.
  94. čuvı̑t, adj. wachsam, Ravn.- Cig., M.
  95. čȗvstvənost, f. das Gefühlsvermögen, die Gefühlsseite der Seele, Cig. (T.).
  96. čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
  97. čuvstvovȃnje, n. das Fühlen, Cig. (T.); č. in mišljenje, das Fühlen und Denken, Zv.
  98. čuvstvováti, -ȗjem, vb. impf. fühlen, Cig. (T.).
  99. čȗž, m. ein dummer Mensch, Štrek.
  100. čȗžək, -žka, m. čužki, sklizave gobice, rastoče po starih panjeh, Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).

   19.948 20.048 20.148 20.248 20.348 20.448 20.548 20.648 20.748 20.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA