Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.401-20.500)

  1. čŕtati, čȓtam, vb. impf. 1) roden, Tolm.- Erj. (Torb.); — selišče č., den Platz zu einem Hause abstechen, Cig.; — 2) aufreißen: smreke č. (skorjo narezavati, da se iz nje smola cedi), Cig.; drevesa č., mit dem Waldhammer bezeichnen, anplätzen, Cig.; — 3) ritzen, gravieren, Cig.; — 4) zeichnen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) stricheln, Jan.; — ausstreichen, durchstreichen, nk.
  2. črtẹ̑nje, n. das Hassen; (črténje nam. črčenje, Valj. [Rad]).
  3. črtẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) hassen, Zora, jvzhŠt.; — 2) črti se mi, es ist mir verhasst, es ekelt mich an, C.
  4. čȓtež, m. der Grundriss, der Plan, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — vojevalni črtež, der Kriegsplan, SlN.; — rus.
  5. čŕtica, f. dem. črta.
  6. 1. čŕtiti, čȓtim, vb. impf. 1) roden, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) ritzen: drevo z nožem č., GBrda; reißen, lachen: drevo č., Cig.; — prim. črtati.
  7. 2. čŕtiti, -im, vb. impf. hassen, anfeinden, Mur., Cig., Jan., Kr.; črtim to, das ist mir verhasst, Cig.
  8. črtı̑vəc, -vca, m. der Hasser, der Anfeinder, Mur., Cig., Jan., Ravn.
  9. črtı̑vka, f. die Hasserin, Mur., Jan.
  10. čȓtkati, -am, vb. impf. schraffieren, Cig. (T.).
  11. 1. čȓtnik, m. der Reißstift, Cig.; svinčeni č., das Reißblei, Cig.; rdeči č., der Rothstift, DZ.; risarski č., der Zeichenstift, Cig., DZ.; — der Griffel, Jan., Šol., DZ.
  12. 2. čȓtnik, m. der Hasser: č. istine, SlN.
  13. čȓv, m. 1) der Wurm; črve pasti = mrtev biti; podzemeljski č., der Regenwurm (lumbricus agricola) Erj. (Ž.); — in der Erde, im Holz, im Fleisch, im Obst u. s. w. sich vorfindende Insectenlarve; — zakožni č., der Hautwurm, der Mitesser, Cig., Jan.; — 2) č. (na prstu), das Fingergeschwür, der Fingerwurm; — prim. črm.
  14. črvȃd, f. das Gewürm, Cig., Jan., C.
  15. čȓvast, adj. wurmförmig, V.-Cig., Jan.
  16. črvavẹ́ti, -ím, vb. impf. wurmstichig werden, (črvoveti) Met.
  17. čȓvəc, -vca, m. dem. črv; škrlatni č., die Scharlach-Schildlaus, die Cochenille (coccus cacti), Erj. (Ž.).
  18. čȓvək, -vka, m. dem. črv; — der Piston am Percussionsgewehr, Notr.
  19. črvę̑nəc, -nca, m. neka trta: rother, wälscher Tharand, rother Trollinger, Trumm.
  20. črvę̑nka, f. der Gänsefuß (chenopodium), Medv. (Rok.).
  21. črvìč, -íča, m. dem. črv, das Würmchen: pl. črviči, die Maden, Cig. (T.).
  22. črvı̑čək, -čka, m. dem. črvič; das Würmchen.
  23. črvíčenje, n. das Bauchgrimmen, Cig.
  24. črvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. črviči me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., M., Polj.; — črviči me, es macht mir Kummer, es wurmt mich, Navr. (Kop. sp.).
  25. črvína, f. 1) der Wurmstich, das Wurmloch, V.-Cig.; — 2) der Wurm: človek je ješča črvina, C.; — das Gewürm, Cig.
  26. črvı̑njak, m. das Wurmkraut, der Rainfarn (tanacetum vulgare), Cig., M.
  27. črvı̑nka, f. die Möhringie (Moehringia), C., Medv. (Rok.).
  28. črvìv, -íva, adj. wurmig, wurmstichig: črvivo sadje, črviv les.
  29. črvı̑včič, m. dem. črvivec, C.
  30. črvı̑vəc, -vca, m. 1) wurmige Frucht, C.; — tudi psovka: kaj to srbi tebe, črvivec! SlN.; — 2) das Zigeunerkraut, das Bilsenkraut (hyoscyamus), Dict., Guts., Mur., Hip. (Orb.), C.
  31. črvı̑vək, -vka, m. die wurmstichige Frucht: črvivki padajo z drevja, C.
  32. črvíviti se, -ı̑vim se, vb. impf. wurmig, wurmstichig werden, Habd., C., Z.
  33. črvı̑vka, f. die Miere (alsine), Medv. (Rok.).
  34. črvı̑vnik, m. das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Erj. (Rok.).
  35. črvívost, f. die Wurmstichigkeit, der Wurmfraß; — die Wurmkrankheit bei Pferden, der Wurm, Cig., DZ.; podkožna č. pri konjih je zelo otrovna, Levst. (Nauk).
  36. črvížiti, -ı̑žim, vb. impf. kleinschrittig gehen wie ein Kind, C.
  37. črvóba, f. der Wurmfraß, die Wurmstichigkeit, Jarn., Cig., Jan., Met., Mik.
  38. črvojẹ̀d, -jẹ́da, adj. = črvojeden: črvojeda miza, Jurč.
  39. črvojẹ̑d, f. der Wurmstich, Mur., Valj. (Rad).
  40. črvojẹ́dən, -dna, adj. 1) wurmstichig; črvojedni tramovi, Jurč.; — 2) Würmer fressend; črvojedna perjad, Zora.
  41. črvojẹ́dina, f. 1) der Wurmstich; črvojedine v lesu; — 2) das Wurmmehl; č. se nahaja v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv.
  42. črvojẹ́dinast, adj. wurmstichig; č. sad, Trub. (Post.); črvojedinasta lipa, Jurč.
  43. čtẹ́ti, čtẹ̑jem, vb. impf. lesen, kajk.- Valj. (Rad); — čtẹ̑m a. čtèm, ogr.- Valj. (Rad); — prim. šteti.
  44. čubák, m. človek z velikimi čubami, Valj. (Rad).
  45. čubẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, C.; hram (župnikov) čubi v neki dniki, Raič ( Nkol.); — pogl. čobeti.
  46. čúbiti se, -im se, vb. impf. = šobiti se, C., Z.
  47. čȗč, m. magerer Käse aus saurer Milch, C., Bes., Tolm.; — iz furl., Štrek. (Let.).
  48. čúčati, -am, vb. impf. = čučkati, Trst. (Let.).
  49. čúčati, -ím, vb. impf. = kučati, C., Cig.; (čučeti, Prip.- Mik.).
  50. 1. čȗčək, -čka, m. dem. čuk; das Käuzchen, C.
  51. 2. čȗčək, -čka, m. 1) die Feldgrille, BlKr.; — 2) mlado pišče, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Oehrknopf, Tolm.- Štrek. (Let.).
  52. čȗčika, f. die Henne, C.; — prim. čuča.
  53. čȗčkanje, n. das "Lichteln"; prim. čučkati.
  54. čȗčkati, -am, vb. impf. na Blaževo se Slovenci kraj Ščavnice čučkajo z blagoslovljenimi svečami, — to je, sveče užgejo in je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje, Trst. (Let. 1875, 32.).
  55. čúčniti, čȗčnem, vb. pf. niederhocken, Cig., C.
  56. čùd, čúda, m. die Verwunderung, Cig., C.; vsi so velik čud zagnali, brachen in große Verwunderung aus, Ravn.
  57. čȗd, f. das Naturell, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — prim. hs. ćud.
  58. čúda, f. = čudo: č. me je, es befremdet mich, Mur.
  59. čudák, m. der Sonderling, ein barocker Mensch, Cig. (T.), C.; čudni čudaki — ti pesniki! LjZv.
  60. čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.
  61. čudénje, n. das Staunen, die Verwunderung; iz Jeruzalema, kjer je bilo toliko čudenja nad njim, je Jezus nazaj šel v Nazaret, Ravn.
  62. čȗdes, m., Dict., Trub.- Mik., pogl. čudo.
  63. čudesnják, m. = čudak, Cig. (T.).
  64. čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.
  65. čȗdežnik, m. der Wunderthäter, Guts., V.-Cig., Jan., Cv.
  66. čȗdežnost, f. die Wunderbarkeit, Mur.
  67. čúditi se, čȗdim se, vb. impf. sich wundern, staunen; über jemanden, über etwas, č. se komu, čemu, (tudi: nad kom, nad čim).
  68. čȗdnik, m. = čudak, Str.
  69. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
  70. čudodẹ̑łəc, -łca, m. der Wunderthäter, Cig.; imenujejo ga čudodelca, Ravn.
  71. čudodẹ́łən, -łna, adj. wunderthätig, Mur., Cig., Jan., nk.
  72. čudodẹ̑łnik, m. der Wunderthäter, Cig., Jan., nk.
  73. čudodẹ̑łstvọ, n. die Wunderthätigkeit: Bog mu je podaril moč čudodelstva, LjZv.
  74. čudokrèt, -krę́ta, m. das Thaumatrop, Cig. (T.), Žnid.
  75. čudoslǫ́vən, -vna, adj. thaumatologisch, Cig.
  76. čudoslǫ̑vje, n. die Lehre von den Wundern, die Thaumatologie, Cig.
  77. čudotvǫ̑rəc, -rca, m. der Wunderthäter, Cig.; — stsl.
  78. čudotvǫ́rən, -rna, adj. wunderthätig, M., nk.; čudotvorna moč, Navr. (Let.).
  79. čúdovati se, -ujem, -ovam se, vb. impf. = čuditi se, (čudvati se) jvzhŠt.; Mat' se je čudvala, Npes. (iz Krškega)- Navr. (Let.); ("čüdivamo se", ogr.- Let.).
  80. čudovı̑t, adj. wundervoll, wundersam.
  81. čȗf, m. = čop, Notr.- Z.
  82. čȗfa, f. 1) ime ovci, ki ima na glavi čop dlake, Krn- Erj. (Torb.); — 2) = čufka, Štrek.
  83. čȗferna, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  84. čȗfka, f. die Haubenlerche, Kras- Cig.; — prim. čopka.
  85. čȗh, m. der Geruch, Jan.; — der Gestank, der Modergeruch, Rez.- C.; — prim. 2. čuhati, hs. ćuh, der Hauch.
  86. čȗha, f. 1) junge Kuh, Mur., Ravn., Cig., Met., BlKr., Kor.- Trst. (Let.); sploh = krava, LjZv.; pos. kadar se kliče: čuha, na! Dol.; — prim. 2. čoha.
  87. 1. čȗhati, čȗham, vb. impf. 1) spüren, Dol., Jan.; — 2) ahnen, C.; — prim. čuti.
  88. 2. čúhati, -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.
  89. 1. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. beim Schmoren eingehen, Cig.; — nachgeben: zob čuhne, der Zahnschmerz gibt nach, Fr.- C.
  90. 2. čúhniti, čȗhnem, vb. pf. 1) einen üblen Geruch, einen Modergeruch von sich geben, C., Rez.- C.; meso čuhne, Z.; — prim. 2. čohniti.
  91. čújən, -jna, adj. 1) wachsam, Jan.; — 2) feinhörig: čujno uho, C.; čujen sluh, feines Gehör, SlN.
  92. čȗjež, m. der Wächter, ein Hundsname, Mik.
  93. čújnost, f. die Wachsamkeit, C.
  94. čȗk, m. das Käuzchen (strix noctua).
  95. čȗkati, -am, vb. impf. den Laut čuk hören lassen: čuk čuka, Z., SlN.
  96. čȗkəc, -kca, m. dem. čuk.
  97. čȗkla, f. strmina v planinah, Krn- Erj. (Torb.); der Steinabhang, Tolm.- Cig.
  98. čȗklja, f. ein verstümmeltes Glied, Habd.; — prim. čonklja.
  99. čȗlək, -lka, m. männliches Schwein, der Eber, Dol.- Vest.
  100. čúljkavt, m. der Specht (po glasu "čulj"), Valj. (Rad).

   19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601 20.701 20.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA