Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.248-20.347)

  1. črẹ́šnjevina, f. das Kirschbaumholz.
  2. črẹ̑šnjica, f. dem. črešnja; kurja č., das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
  3. črẹ̑t, m. = čreta, C., Mik.
  4. črẹ́ta, f. ein morastiger Ort, der Ried, C., Št.; V čreti mrzla voda 'zvira, Npes.-Vraz.
  5. črẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, Mik.; — prim. čretovec.
  6. črẹ̑tnik, m. = čreta, C.
  7. črẹ̑tovəc, -vca, m. die Edelföhre, Rož.- Kres I. 617.
  8. črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.
  9. črẹ̑včič, m. = kurja črevca, C.
  10. črẹ̑vəc, -vca, m. = kurja črevca, C., M., Josch, SlGor.
  11. črẹ̑vəlj, -vlja, m. 1) der Schuh, Guts., Jarn., Cig., Jan.; ženski črevelj, der Frauenschuh, Jan.; zvrhnji č., der Ueberschuh, Cig.; — der Stiefel, Mur., Dol., Št.; — 2) der Radschuh, Jan.; — 3) der Schuh, der Fuß (als Längenmaß).
  12. črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
  13. črẹ̑vəljčək, -čka, m. 1) dem. čreveljc; — 2) der Hornklee (lotus corniculatus), Z.
  14. črevę̑sce, n. dem. črevo.
  15. črevę̑sən, -sna, adj. Darm-; črevesna vnetica, die Gedärmentzündung, Cig.
  16. črẹ́vje, n. coll. die Gedärme, M.; das Darmsystem, Cig. (T.).
  17. črẹ̑vljar, -rja, m. der Schuhmacher; nav. črevljár.
  18. črẹ̑vljarčək, -čka, m. dem. črevljar; das Schusterlein.
  19. črẹ̑vljarica, f. 1) die Schuhmachersfrau, Z.; — 2) der Schuhfetzen, Kr.
  20. črẹvljáriti, -ȃrim, vb. impf. das Schuhmacherhandwerk ausüben.
  21. črẹ̑vljarski, adj. Schuhmacher-, Schuster-; č. mojster; nav. črevljárski.
  22. črẹ̑vljarstvọ, n. das Schuhmacherhandwerk.
  23. črẹ̑vnica, f. das Darmbein, Erj. (Som.).
  24. črẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Darm; debelo č., der Dickdarm, slepo č., der Blinddarm, tenko č., der Dünndarm, tešče č. (lačno č., Cig. [T.]), der Leerdarm, vito č., der Krummdarm, Erj. (Som.); pl. črẹ́va, die Gedärme; — 2) der Unterleib, der Bauch, Jan., ogr.- C.; črevo me boli, ich habe Leibweh, Jan.
  25. črẹvobǫ̑lja, f. der Bauchschmerz, das Bauchgrimmen, Jan.; ("čerbolja", Gor.- Cig.).
  26. črẹvogrìz, -gríza, m. das Bauchgrimmen, Mur., Cig.
  27. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
  28. črẹzdánski, adj. = črezdanji, M.
  29. črẹzjútri, adv. = črez jutri, pojutrnjem, BlKr.
  30. črẹzjútrnji, adj. übermorgig, BlKr.- LjZv. IV. 747.
  31. črẹznavádən, -dna, adj. außerordentlich, C., M.; čreznavadna olepšava cerkve, Cv.
  32. črẹzpolovíčən, -čna, adj. mehr als die Hälfte betragend, Jan.
  33. črgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  34. črgòt, -óta, m. etwas Gekritzeltes, die Kritzelei, C.
  35. črgotáriti, -ȃrim, vb. impf. = črgotati, C.
  36. črgǫ́tati, -ǫ́tam, vb. impf. kritzeln, C., Zora; — prim. črčkati.
  37. črgotíga, f. = črgot, C.; kvake in črgotige, Kremp. ( Let. 1878. III. 79.).
  38. čr̀h, čŕha, m. = črha, V.-Cig., Jan., C.
  39. čŕha, f. der Muck, der Muckser, Jan., C.; kar črhe ji ne odgovori, Ravn.- Mik.
  40. čȓhljaj, m. = črha, Jan.
  41. čŕhniti, čȓhnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; niti črhnil ni, ni besedice črhnil.
  42. črìč, -íča, m., Valj. (Rad), pogl. čirič.
  43. črı̑čək, -čka, m., Jan., pogl. čiriček.
  44. čr̀k, čŕka, m. der Strich, ein Schriftzug, Cig., M.; — prim. črka.
  45. čŕka, f. der Buchstabe; ulite črke, Lettern, Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, Mik. (Et.).
  46. čȓkar, -rja, m. kdor se s črkami peča, nk.
  47. 1. čŕkati, čȓkam, vb. impf. knarren ( z. B. von ungeschmierten Rädern), Jarn.; — schirken (vom eintönigen Laut des Finken), V.-Cig.; — prim. črčati.
  48. 2. čŕkati, * črtam, vb. impf. kritzeln (tudi: črkáti), Mur.; — prim. rus. čerkatь, kritzeln; nam. črtkati. (?)
  49. čŕkica, f. dem. črka, Cig., Jan., nk.; — pogl. črčica.
  50. čȓknja, f. = črka, C.; — = vejica, der Beistrich, Mur.
  51. črkolı̑vəc, -vca, m. der Schriftgießer, Cig., Jan., C., nk.
  52. črkopìs, -ísa, m. die Buchstabenschrift, Jan., Cig. (T.).
  53. črkorẹ̑zəc, -zca, m. der Schriftschneider, Cig., Jan.
  54. črkostȃvəc, -vca, m. der Schriftsetzer, Cig., Jan., nk.
  55. črkováti, -ȗjem, vb. impf. buchstabieren, Cig., Jan.
  56. črlı̑n, m. "neka ptica, ki se tako nekam glasi", Kras- Erj. (Torb.).
  57. črljèn, -éna, adj. roth, Habd., Guts., Mik., (-len), kajk.- Valj. (Rad).
  58. črlję̑nəc, -nca, m. 1) die Schamröthe: črljenec me oblije, C.; — 2) die Zwiebel, Habd., Cig.; črlę́nəc, Valj. (Rad).
  59. črljenẹ́ti, -ím, vb. impf. roth werden, kajk.- C.
  60. črljenína, f. die Röthe, rothe Schminke, Habd.
  61. črlję̑nka, f. schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., C.; hostna č., die Zaunrübe (bryonia dioica), Cig., ogr.- C.
  62. čȓn, m. 1) = oteklina, bula, BlKr., DSv.; — 2) der Getreidebrand: Cig.; — = smod, die Traubensenge, vzhŠt.- C.; — prim. črm.
  63. čȓn, -ı̑, f. die Schwärze, Jan.; angleška č., das Englisch-Schwarz, DZ.; — der Mohr ( chem.), Cig. (T.).
  64. čŕn, adj. schwarz; v črno oblečen, schwarzgekleidet, in Trauerkleidern; — črno se mi dela pred očmi, ich verliere die Besinnung; — vse črno jih je (o velikem številu temnih stvari); ni odgovoril ni črne ni bele, Erj. (Izb. sp.).
  65. čŕna, f. Name einer schwarzen Kuh ( C.) oder Ziege, Erj. (Torb.).
  66. črnàv, -áva, adj. schwärzlich, Mur., Mik.; fant je še črnav po čelu od udarca, Gor.
  67. črnȃvka, f. dunkler Fleck am Körper, eine dunkle Strieme (von unterlaufenem Blute), Dict.- Mik., Svet. (Rok.), BlKr.; črnavka za črnavko, ("Beule für Beule"), Dalm.
  68. črnbẹ́ł, -bẹ́la, m. die Weingrille (decanthus pellucens), Sv. Križ (Ip.)- Erj. (Torb.).
  69. čȓnčək, -čka, m. dem. črnec; — eine Art Hummel, Mik.
  70. črnę̑, f. pl. das Messerheft, Mur., Mik.; noževe črne, Polj.; gen. črní, SlGor.; — prim. črenje in čren.
  71. črnè, -ę́ta, m. schwarzer Ochs, Valj. (Rad).
  72. čȓnəc, -nca, m. 1) ein Schwarzer: der Mohr, der Neger, Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) das Schwarzbrot, C.; — 3) der Brand am Getreide, Guts., Cig.; — 4) die Schwärze des jungen gährenden Weines, jvzhŠt.; — 5) die Stecheiche (ilex aquifolium), C.; — 6) neka trta, C.
  73. 2. črnẹ̀ł, -ẹ̑la, adj., pogl. črmnel.
  74. črnẹ̑łəc, -łca, m., pogl. črmnelec.
  75. črnẹ̑łka, f., pogl. črmnelka.
  76. črnẹ́ti, -ím, vb. impf. schwarz werden; grozdje črní, Notr.; črni, es zieht ins Schwarze, Cig.
  77. 1. črníca, f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk- Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.- Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
  78. 2. črníca, f., pogl. črmnica.
  79. črnı̑čje, n. = črničevje, Mur., Jan.
  80. črnı̑čnica, f. der Samenhanf (cannabis sativa), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  81. črníka, f. 1) die Stecheiche (ilex aquifolium), Čres, Lošinj- Erj. (Torb.); — 2) = črnica, die Schwarzkirsche, C.; — 3) der Schwarzkümmel (nigella arvensis), Mik., Pohl. (Km.).
  82. črníkast, adj. etwas schwarz, schwärzlich; brünett, Cig.; črnikastega obraza, jvzhŠt.; črnikasto rumen, rauchgelb, Cig.
  83. črnı̑łəc, -łca, m. 1) der Maisbrand, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Wachtelweizen (melampyrum arvense), Cig., Klenik na Pivki- Erj. (Torb.); — drobni č., der Augentrost (euphrasia odontites), Josch; — 3) die Baumräude (črnivec), Cig.; — 4) = črnec 4), die Schwärze des Mostes: črnilec gre na mošt, kadar odkisa, Št.
  84. črnı̑łnik, m. das Tintenfass, C., DZ., nk.; razbite steklenice črepinja je nadomeščevala črnilnik, Let.
  85. črnílọ, n. 1) die Schwärze ( pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)- Kres; — 5) = muža, čreta, C.
  86. črnı̑n, m. neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.).
  87. črnína, f. 1) das Schwarze; — 2) dunkelrother (schwarzer) Wein; — 3) Name verschiedener Rothweinreben; — 4) schwarze Kleidung, Trauerkleider, C.; vdove se zavijajo v črnino, SlN.
  88. črníš, m. eine Traubenart, Ip.- Erj. (Torb.).
  89. čŕniti, -im, vb. impf. 1) schwärzen; hrastovina črni vodo, Eichenholz lohet das Wasser, Cig.; — č. se, = črneti, Glas.; — 2) č. koga, jemanden von der nachtheiligen Seite darstellen, anschwärzen.
  90. črnı̑vəc, -vca, m. 1) der Schwärzer, Cig.; — 2) der Anschwärzer, Cig., Valj. (Rad).
  91. čȓnja, f. schwarze Sau, Mur., Ravn.- Cig., Mik.
  92. črnjáč, m. črn človek, Valj. (Rad).
  93. 1. črnják, m. 1) männliches schwarzes Schwein, Valj. (Rad); — 2) = hudič, Valj. (Rad).
  94. 2. črnják, m., pogl. črmnjak.
  95. črnjȃv, f. das Schwarze: pos. plaža v žitu, Gor.; — nam. črnjava.
  96. črnjȃva, f. 1) das Schwarze, C.; v uganki: Bela poljska planjava, Žito sama črnjava, Memo gre, Kdor ne ume (= pismo), Vod. (Pes.); — 2) das dunkle Kernholz, M., Polj., Ig.
  97. črnjȃvək, -vka, m. neka ptica: = podgorelec, C.
  98. črnjȃvs, m. der Rappe, Cig.
  99. črnjúh, m. ein schwarzer Mann ( zaničlj.), Danj.- Mik.; ein schmutziger Kerl, C.
  100. čȓnka, f. 1) die Negerin, Jan.; — 2) ein schwarzes weibliches Thier (Stute, Kuh), Mur.; ein schwarzes Schaf, Notr.- Erj. (Torb.).

   19.748 19.848 19.948 20.048 20.148 20.248 20.348 20.448 20.548 20.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA