Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.201-20.300)

  1. čovı̑nək, -nka, m. 1) der Kauz, Cig.; — 2) eine Art Vogelpfeife (brezov lub med dvema klinčkoma), die Klutter, V.-Cig.; s čovinkom sove klicati, jvzhŠt.
  2. čovíniti, -ı̑nim, vb. impf. schreien, wie die Eule: sova čovini, Hip. (Rok.).
  3. čovı̑nkati, -am, vb. impf. na čovinek piskati, Z.
  4. čovı̑təlj, -tlja, m., Cig., pogl. čofitelj.
  5. črbolı̑nka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  6. čr̀č, čŕča, m. das Gezirpe, Mik.
  7. čŕča, f. "senožet na črtu (Rodung)", Erj. (Torb.), Tolm.; — prim. črtati.
  8. črčȃnka, f. die Klapper, Mur.
  9. črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn- Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn- Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.
  10. črčȃvka, f. = sodra, babje pšeno, ogr.- C.; — prim. črčati 3).
  11. 1. čȓčək, -čka, m. 1) = cvrček, Jan., Mik.; — 2) = črčanka, die Klapper, Hal.- Zora.
  12. 2. čȓčək, -čka, m. der Griffel, Štrek.
  13. čȓčka, f. etwas Hingekritzeltes, das Gekritzel, Mur.
  14. črčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, Mur., Cig., Jan., Štrek., vzhŠt.; — prim. čečkati.
  15. črčkȃvəc, -vca, m. der Kritzler, Mur., Cig.
  16. črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid- Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.- C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.- M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.
  17. črẹdár, -rja, m. der Dorfhirt, ogr.- Valj. (Rad).
  18. črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.- C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); v pesmih se č., ogr.- C.
  19. črẹ́dnik, m. der Gemeindehirt; kriči, kakor črednik, vzhŠt.; — der Schäfer, Jan., BlKr.
  20. črẹ̑n, m. das Heft (eines Messers, einer Gabel etc.), der Stiel, C.
  21. črẹnję̑, f. pl. das Messerheft, ogr.- Cv.
  22. črèns, -énsa, m. = črensa, Valj. (Rad).
  23. črę̑nsa, f. = čremsa, Mur., Mik.
  24. črẹ̑p, m. 1) die Scherbe; gesprungener Topf; — der Topf ( zaničlj.), Št.; poje kakor star črep, Z.; — 2) = črepina, der Schädel: mahniti koga po črepu, SlN.; tvoj goli in prazni črep, Let.; — 3) = strešna opeka, Cig. ( stsl.).
  25. črẹ́pa, f. die Scherbe, ogr.- Mik., lončena posoda, Tolm.
  26. črẹ́paha, f. die Schildkröte (testudo), Cig., Jan.; velikanska č., die Riesenschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.).
  27. črẹpák, m. = lonec ( zaničlj.): strupljen č., Slom.
  28. črẹpánja, ** f. = črepina, Mur., Danj.- Mik.; (črpanja) ogr.- Valj. (Rad).
  29. črẹ́pati, * -pam, -pljem, vb. impf. 1) schöpfen, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — 2) schlürfen, gierig trinken, saufen, Mur., jvzhŠt., (-áti), BlKr.
  30. črẹ̑pəc, -pca, m. 1) dem. črep; — 2) der Dummkopf, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  31. črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
  32. črẹpíca, f. = strešna opeka, Cig.; — prim. črep 3).
  33. črepínja, f. 1) = črepina 1), Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; črepinje počediti, das Geschirr reinigen, Zv.; — 2) = črepina 2), M.
  34. črẹpı̑njak, * m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  35. črepínjevəc, -vca, m. die Schädelstätte, Mur., C.
  36. črẹ̑pkati, -am, vb. impf. = črepetati, M., C.
  37. črẹ́pniti, črẹ̑pnem, vb. pf. ein Scherbengeräusch von sich geben: pisker je črepnil, C.
  38. črẹpnję̑n, adj. = lončen, ogr.- M., C.
  39. črẹpǫ̑n, m. großer Topf, C., Z.
  40. črẹpotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = črepetati, C., M.
  41. črẹ̑slar, -rja, m. = strojar, Vrt.
  42. črẹ́slati, črẹ̑slam, vb. impf. 1) abrinden, Z.; — 2) schlagen, streichen, Z.; — 3) strafen, tadeln, C.
  43. črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.- Lašče- Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
  44. črẹšnják, m. črešnjam podoben fižol, C.
  45. črẹšnjejẹ̑łəc, -łca, m. der Kirschen isst, Mik.
  46. črẹ́šnjev, adj. Kirschen-; č. les, das Kirschbaumholz.
  47. črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.- M., Valj. (Rad), LjZv.
  48. črẹ́šnjevina, f. das Kirschbaumholz.
  49. črẹ̑šnjica, f. dem. črešnja; kurja č., das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
  50. črẹ̑t, m. = čreta, C., Mik.
  51. črẹ́ta, f. ein morastiger Ort, der Ried, C., Št.; V čreti mrzla voda 'zvira, Npes.-Vraz.
  52. črẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, Mik.; — prim. čretovec.
  53. črẹ̑tnik, m. = čreta, C.
  54. črẹ̑tovəc, -vca, m. die Edelföhre, Rož.- Kres I. 617.
  55. črẹ̑vce, n. 1) dem. črevo, Cig.; tudi: črẹvcè, Valj. (Rad); — 2) kurja črevca, die Sternmiere (stellaria media), C.
  56. črẹ̑včič, m. = kurja črevca, C.
  57. črẹ̑vəc, -vca, m. = kurja črevca, C., M., Josch, SlGor.
  58. črẹ̑vəlj, -vlja, m. 1) der Schuh, Guts., Jarn., Cig., Jan.; ženski črevelj, der Frauenschuh, Jan.; zvrhnji č., der Ueberschuh, Cig.; — der Stiefel, Mur., Dol., Št.; — 2) der Radschuh, Jan.; — 3) der Schuh, der Fuß (als Längenmaß).
  59. črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
  60. črẹ̑vəljčək, -čka, m. 1) dem. čreveljc; — 2) der Hornklee (lotus corniculatus), Z.
  61. črevę̑sce, n. dem. črevo.
  62. črevę̑sən, -sna, adj. Darm-; črevesna vnetica, die Gedärmentzündung, Cig.
  63. črẹ́vje, n. coll. die Gedärme, M.; das Darmsystem, Cig. (T.).
  64. črẹ̑vljar, -rja, m. der Schuhmacher; nav. črevljár.
  65. črẹ̑vljarčək, -čka, m. dem. črevljar; das Schusterlein.
  66. črẹ̑vljarica, f. 1) die Schuhmachersfrau, Z.; — 2) der Schuhfetzen, Kr.
  67. črẹvljáriti, -ȃrim, vb. impf. das Schuhmacherhandwerk ausüben.
  68. črẹ̑vljarski, adj. Schuhmacher-, Schuster-; č. mojster; nav. črevljárski.
  69. črẹ̑vljarstvọ, n. das Schuhmacherhandwerk.
  70. črẹ̑vnica, f. das Darmbein, Erj. (Som.).
  71. črẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Darm; debelo č., der Dickdarm, slepo č., der Blinddarm, tenko č., der Dünndarm, tešče č. (lačno č., Cig. [T.]), der Leerdarm, vito č., der Krummdarm, Erj. (Som.); pl. črẹ́va, die Gedärme; — 2) der Unterleib, der Bauch, Jan., ogr.- C.; črevo me boli, ich habe Leibweh, Jan.
  72. črẹvobǫ̑lja, f. der Bauchschmerz, das Bauchgrimmen, Jan.; ("čerbolja", Gor.- Cig.).
  73. črẹvogrìz, -gríza, m. das Bauchgrimmen, Mur., Cig.
  74. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
  75. črẹzdánski, adj. = črezdanji, M.
  76. črẹzjútri, adv. = črez jutri, pojutrnjem, BlKr.
  77. črẹzjútrnji, adj. übermorgig, BlKr.- LjZv. IV. 747.
  78. črẹznavádən, -dna, adj. außerordentlich, C., M.; čreznavadna olepšava cerkve, Cv.
  79. črẹzpolovíčən, -čna, adj. mehr als die Hälfte betragend, Jan.
  80. črgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  81. črgòt, -óta, m. etwas Gekritzeltes, die Kritzelei, C.
  82. črgotáriti, -ȃrim, vb. impf. = črgotati, C.
  83. črgǫ́tati, -ǫ́tam, vb. impf. kritzeln, C., Zora; — prim. črčkati.
  84. črgotíga, f. = črgot, C.; kvake in črgotige, Kremp. ( Let. 1878. III. 79.).
  85. čr̀h, čŕha, m. = črha, V.-Cig., Jan., C.
  86. čŕha, f. der Muck, der Muckser, Jan., C.; kar črhe ji ne odgovori, Ravn.- Mik.
  87. čȓhljaj, m. = črha, Jan.
  88. čŕhniti, čȓhnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen; niti črhnil ni, ni besedice črhnil.
  89. črìč, -íča, m., Valj. (Rad), pogl. čirič.
  90. črı̑čək, -čka, m., Jan., pogl. čiriček.
  91. čr̀k, čŕka, m. der Strich, ein Schriftzug, Cig., M.; — prim. črka.
  92. čŕka, f. der Buchstabe; ulite črke, Lettern, Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, Mik. (Et.).
  93. čȓkar, -rja, m. kdor se s črkami peča, nk.
  94. 1. čŕkati, čȓkam, vb. impf. knarren ( z. B. von ungeschmierten Rädern), Jarn.; — schirken (vom eintönigen Laut des Finken), V.-Cig.; — prim. črčati.
  95. 2. čŕkati, * črtam, vb. impf. kritzeln (tudi: črkáti), Mur.; — prim. rus. čerkatь, kritzeln; nam. črtkati. (?)
  96. čŕkica, f. dem. črka, Cig., Jan., nk.; — pogl. črčica.
  97. čȓknja, f. = črka, C.; — = vejica, der Beistrich, Mur.
  98. črkolı̑vəc, -vca, m. der Schriftgießer, Cig., Jan., C., nk.
  99. črkopìs, -ísa, m. die Buchstabenschrift, Jan., Cig. (T.).
  100. črkorẹ̑zəc, -zca, m. der Schriftschneider, Cig., Jan.

   19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501 20.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA