Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.148-20.247)

  1. 1. čǫ́hati, -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
  2. 2. čǫ́hati, vb. impf., Cig., pogl. čuhati.
  3. čǫ̑hlja, f. 1) die Patsche der Strohdecker, V.-Cig.; — 2) der Striegel, Nov.; — 3) ženska, katera se zmeraj čoha, C.
  4. čohljáti, -ȃm, vb. impf. sanft kratzen, scheuern, streicheln, ogr.- C.
  5. čohnę́ti, -ím, vb. impf. = smrdeti, Gor.; pogl. 2. čuhniti.
  6. 1. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. pf. 1) kratzen, scheuern, C., Z.; — 2) einen Streich, einen Schlag versetzen: le čohni ga! vzhŠt.- C.; — prim. čehniti, česniti.
  7. 2. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. impf., C.; mrlič že čohne, Ravn.; pogl. 2. čuhniti.
  8. čǫ́hovina, f. usnje od čohe (mlade krave), Lašče- Levst. (Rok.); ustrojiti čohov(i)ne ino manjših volov kože, Vod. (Izb. sp.).
  9. čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.
  10. čokàt, -áta, adj. untersetzt; ni ne majhen ne velik, ampak čokat, Z.
  11. čȏkəc, -kca, m. das Klötzchen, Cig.
  12. čókəlj, -klja, m. der Finger (šalivo ali zaničljivo), C.; — prim. čok.
  13. čokolȃdar, ** -rja, m. der Chocoladeverkäufer, Cig.
  14. čǫ̑l, m. = češarek, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. čola.
  15. čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc- Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).
  16. čȏłn, m. 1) der Kahn; = ladja: razbijaš čolnove na morju, Trub.; — 2) die Mulde, großer Trog ( z. B. zum Abhaaren der Schweine, zur Bereitung des Mörtels u. dgl.) vzhŠt.- C.; — 3) das Weberschiffchen, C.
  17. čołnák, m. das Weberschiffchen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  18. čołnár, -rja, m. 1) der Kahnmacher, Cig., Jan.; — 2) der Schiffer, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; čolnar ali mornar, Krelj; Vrtinec so vid'li čolnarji dereč, Preš.
  19. čȏłnast, adj. kahnförmig, Cig., Jan.
  20. čȏłnəc, -nca, m. dem. čoln.
  21. čȏłnək, -nka, m. dem. čoln; — das Weberschiffchen, Št.- Cig.
  22. čołnìč, -íča, m. dem. čoln; 1) kleiner Kahn, der Nachen; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, Preš.; — 2) das Weberschiffchen, Jan.; das Schiffchen bei der Nähmaschine, DZ.; — 3) das Kahnbein, das Schiffbein (os scaphoideum), V.-Cig.
  23. čołníčast, adj. kahnförmig, Cig.; čolničasta kost, das Kahnbein ( zool.), Cig. (T.).
  24. čołnı̑čək, -čka, m. dem. čolnič; 1) das Kähnchen; Jezus stopi v č., Ravn.; — 2) = čolnič 3), V.-Cig.
  25. čǫ́nkəlj, -klja, m. 1) dürrer Ast am Baume, Rez.- C., ogr.- C.; — 2) der Fußknöchel, C.; — das Glied, ogr.- M.; — prim. it. cionco, verstümmelt, C.
  26. čǫ̑nklja, f. ein verstümmeltes Glied, C.
  27. čǫ́nkljav, adj. verstümmelt, ogr.- M., C.
  28. čǫ̑nta, f. der Knochen, vzhŠt., ogr.- C.; — iz madž.
  29. čontíka, f. das Beinholz (ligustrum vulgare), C.; — prim. kostenika.
  30. čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.- Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
  31. 1. čǫ́pa, f. die Schopfhenne, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
  32. 2. čopa, f. ein Kahn aus einem hohlen Baumstamm, ( srlat. copa), Prim.- Štrek. (Arch.).
  33. čǫ̑parica, f. 1) die Haubenmeise (parus cristatus), C.; — 2) die Haarbüschelraupe, Cig.
  34. čopatíca, f. die Schopfmeise (parus cristatus), SlGradec- C.
  35. čopə̀k, -pkà, m. dem. čop; das Schöpfchen; der Kamm der Vögel, Valj. (Rad); der Zipfel, V.-Cig.; — tudi: čǫ̑pək.
  36. čopìč, -íča, m. 1) das Büschelchen, Jan.; — der Pinsel, Cig., Jan., C., Nov., nk.; — 2) morski č., neki črv, der Meerpinsel (sabella), Erj. (Z.).
  37. čopı̑čar, -rja, m. der Pinselmacher, C.
  38. čopı̑čək, -čka, m. dem. čopič; der Pinsel, Jan.
  39. čopíriti se, -ı̑rim se, vb. impf., C., pogl. čepiriti se, šopiriti se.
  40. čǫ̑pka, f. 1) die Schopfhenne, Cig., M.; — 2) die Haubenmeise (parus cristatus), Erj. (Rok.); — 3) die Haubenlerche, Šol.
  41. čopljáti, -ȃm, vb. impf. plätschern, Jan.
  42. čopolàs, -lása, adj. büschelhaarig, Erj. (Som.).
  43. čopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, dež gre, da čopota, Cig.; — prim. copotati.
  44. čoprȗn, m. der Schopf, die Schopfhaare, Hal.- C.
  45. čǫ́ravec, -vca, m. langsamer Mensch, C.
  46. čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče ( Št.), Lašče- Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.- M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).
  47. čǫ̑rbati, -am, vb. impf. saufen, C.
  48. čóša, f. ein schlampiges Weib, C.; — prim. avstr.-nem. die Zasche, C.
  49. čǫ̑t, m. šepast človek, M., C.; — iz it. ciotto.
  50. čǫ́ta, f. šepasta ženska, Štrek., Vrtov.; — prim. čot.
  51. čǫ́tast, adj. = šepast, hinkend, M., C., Nov., Notr.; — prim. čot.
  52. čotáti, -ȃm, vb. impf. = šepati, hinkend gehen, Cig., C., Vrtov., SlN.; — prim. čot.
  53. čovík, m. der Kauz, C., Z.; — prim. skovik.
  54. čovı̑nək, -nka, m. 1) der Kauz, Cig.; — 2) eine Art Vogelpfeife (brezov lub med dvema klinčkoma), die Klutter, V.-Cig.; s čovinkom sove klicati, jvzhŠt.
  55. čovíniti, -ı̑nim, vb. impf. schreien, wie die Eule: sova čovini, Hip. (Rok.).
  56. čovı̑nkati, -am, vb. impf. na čovinek piskati, Z.
  57. čovı̑təlj, -tlja, m., Cig., pogl. čofitelj.
  58. črbolı̑nka, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  59. čr̀č, čŕča, m. das Gezirpe, Mik.
  60. čŕča, f. "senožet na črtu (Rodung)", Erj. (Torb.), Tolm.; — prim. črtati.
  61. črčȃnka, f. die Klapper, Mur.
  62. črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn- Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn- Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.
  63. črčȃvka, f. = sodra, babje pšeno, ogr.- C.; — prim. črčati 3).
  64. 1. čȓčək, -čka, m. 1) = cvrček, Jan., Mik.; — 2) = črčanka, die Klapper, Hal.- Zora.
  65. 2. čȓčək, -čka, m. der Griffel, Štrek.
  66. čȓčka, f. etwas Hingekritzeltes, das Gekritzel, Mur.
  67. črčkáti, -ȃm, vb. impf. kritzeln, Mur., Cig., Jan., Štrek., vzhŠt.; — prim. čečkati.
  68. črčkȃvəc, -vca, m. der Kritzler, Mur., Cig.
  69. črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid- Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.- C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.- M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.
  70. črẹdár, -rja, m. der Dorfhirt, ogr.- Valj. (Rad).
  71. črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.- C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.- Raič ( Nkol.); v pesmih se č., ogr.- C.
  72. črẹ́dnik, m. der Gemeindehirt; kriči, kakor črednik, vzhŠt.; — der Schäfer, Jan., BlKr.
  73. črẹ̑n, m. das Heft (eines Messers, einer Gabel etc.), der Stiel, C.
  74. črẹnję̑, f. pl. das Messerheft, ogr.- Cv.
  75. črèns, -énsa, m. = črensa, Valj. (Rad).
  76. črę̑nsa, f. = čremsa, Mur., Mik.
  77. črẹ̑p, m. 1) die Scherbe; gesprungener Topf; — der Topf ( zaničlj.), Št.; poje kakor star črep, Z.; — 2) = črepina, der Schädel: mahniti koga po črepu, SlN.; tvoj goli in prazni črep, Let.; — 3) = strešna opeka, Cig. ( stsl.).
  78. črẹ́pa, f. die Scherbe, ogr.- Mik., lončena posoda, Tolm.
  79. črẹ́paha, f. die Schildkröte (testudo), Cig., Jan.; velikanska č., die Riesenschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.).
  80. črẹpák, m. = lonec ( zaničlj.): strupljen č., Slom.
  81. črẹpánja, ** f. = črepina, Mur., Danj.- Mik.; (črpanja) ogr.- Valj. (Rad).
  82. črẹ́pati, * -pam, -pljem, vb. impf. 1) schöpfen, Guts., Jarn., Cig., Jan.; — 2) schlürfen, gierig trinken, saufen, Mur., jvzhŠt., (-áti), BlKr.
  83. črẹ̑pəc, -pca, m. 1) dem. črep; — 2) der Dummkopf, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  84. črepetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen, wie ein gesprungener Topf, C., Trst. (Let.).
  85. črẹpíca, f. = strešna opeka, Cig.; — prim. črep 3).
  86. črepínja, f. 1) = črepina 1), Guts., Mur., Cig., Jan., Mik., Št.; črepinje počediti, das Geschirr reinigen, Zv.; — 2) = črepina 2), M.
  87. črẹpı̑njak, * m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  88. črepínjevəc, -vca, m. die Schädelstätte, Mur., C.
  89. črẹ̑pkati, -am, vb. impf. = črepetati, M., C.
  90. črẹ́pniti, črẹ̑pnem, vb. pf. ein Scherbengeräusch von sich geben: pisker je črepnil, C.
  91. črẹpnję̑n, adj. = lončen, ogr.- M., C.
  92. črẹpǫ̑n, m. großer Topf, C., Z.
  93. črẹpotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = črepetati, C., M.
  94. črẹ̑slar, -rja, m. = strojar, Vrt.
  95. črẹ́slati, črẹ̑slam, vb. impf. 1) abrinden, Z.; — 2) schlagen, streichen, Z.; — 3) strafen, tadeln, C.
  96. črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.- Lašče- Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
  97. črẹšnják, m. črešnjam podoben fižol, C.
  98. črẹšnjejẹ̑łəc, -łca, m. der Kirschen isst, Mik.
  99. črẹ́šnjev, adj. Kirschen-; č. les, das Kirschbaumholz.
  100. črẹ́šnjevəc, -vca, m. 1) der Ort, wo sich Kirschbäume befinden, C.; — 2) ein Kirschenholzstamm, Mik.; — 3) der Kirschbrantwein, Cig., M.; — der Kirschwein, Mur.; — 4) der Buchfink (fringilla caelebs), Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) črešnjam podoben fižol, Kr.- M., Valj. (Rad), LjZv.

   19.648 19.748 19.848 19.948 20.048 20.148 20.248 20.348 20.448 20.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA