Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.101-20.200)

  1. človẹkojẹ̑dəc, -dca, m. der Menschenfresser, C., Bes.
  2. človẹkoklȃvəc, -vca, m. der Menschenschlächter, ZgD.
  3. človẹkoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
  4. človẹkoljȗbəc, -bca, m. der Menschenfreund, Cig., Jan.
  5. človẹkoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., nk.
  6. človẹkoljȗbje, n. die Menschenfreundlichkeit, die Philanthropie, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  7. človẹkoljúbnost, f. = človekoljubje, M., nk.
  8. človẹkoslǫ̑vje, n. = človekoznanstvo, Lampe (D.).
  9. človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).
  10. človẹkoznȃvəc, -vca, m. der Menschenkenner, Jan.
  11. človẹkožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, ZgD.
  12. človẹkožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei: konec je storil surovosti in človekožerstvu, ("-žirstvu"), Cv.
  13. človẹ́ški, adj. Menschen-, menschlich: človeški rod, das Menschengeschlecht; to ni po človeško, das ist nicht menschlich.
  14. človẹ̑štvọ, n. die Menschheit; v človeštvo stopiti, Mensch werden, Krelj; — = die Menschen; vse človeštvo na svetu je po krivi poti hodilo, Jap. (Prid.).
  15. čó, interj. = ča, Čemšenik ( Gor.).
  16. čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.- C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.- Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
  17. čǫ́bast, adj. dickmäulig, Mur., Cig.
  18. čobàt, -áta, adj. dickmäulig, Mur., Cig.
  19. čǫ́bavəc, -vca, m. der dicke Lippen hat, Mur.
  20. čǫ́bər, -bra, m. die Saturei, (satureia), Cig., C.; — prim. hs. čubar.
  21. čobę́ti, -ím, vb. impf. das Maul offen halten, maulaffen, Jan., C.; — müßig sein, C., Npes.-Vraz; tam sem čobel pet tednov, SlN.
  22. čǫ́bica, f. dem. čoba; — die Mispel (mespilus), C.
  23. čobǫ̑dra, f. 1) das Gepantsch, der Mischmasch, Cig., Jan., M.; eine schlechte Suppe, C.; das Gemengsel: Najstarši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; nesmiselna č.; die Faselei, das Geschwätz, SlN.; — 2) der Quacksalber, Polj.
  24. čobodráti, -ȃm, vb. impf. pantschen, patscheln, Cig., Jan.; č. po vodi, C.
  25. čóčič, m. dem. čok, C.
  26. čǫ̑čka, f. die Männerkappe, Borovlje ( Kor.)- Jarn. (Rok.).
  27. čǫ́der, -dra, m. = koder, pri Mariboru- C.
  28. čǫ́drav, adj. = kodrav, pri Mariboru- C.
  29. čodrkati, -am, vb. impf. kritzeln, C.; kratzen, Jan.; — prim. čoder. (?)
  30. čofáti, -ȃm, vb. impf. patschen, M.; — klecksen, C., Z.
  31. čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
  32. čȏfiti, -im, vb. pf. = čofniti, Cig.
  33. čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.
  34. čofòt, -óta, m. das Platschen, ( n. pr. o ribah), M.
  35. čofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patscheln, patschen, platschen; ribe čofotajo, M.; po vodi veslo čofota, Vrt.
  36. čoftáti, -ȃm, vb. impf. = čofotati, M.
  37. čǫ́ga, f. 1) der Streif, der Fleck, C.; stena ima čoge, Z.; — 2) eine gefleckte Kuh, C.
  38. čǫ́gati, čǫ̑gam, vb. impf. beflecken, beschmieren, C., Z.
  39. čǫ́gəlj, -glja, m. gefleckter Ochs, C.
  40. čǫ̑glja, f. neko jabolko, (čogla) Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  41. čǫ̑gljast, adj. — prismojen, neumen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. kor.-nem. tschogg'l, schwachsinniger Mensch, Štrek. (Arch.).
  42. 1. čóha, f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. ( Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.
  43. 2. čǫ́ha, f. 1) eine junge Kuh, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Sau, C.; — prim. 1. čohati. (?)
  44. čoháč, m. = čohar, Pjk. (Črt.).
  45. čohȃłnik, m. der Striegel, Jan.
  46. čohár, -rja, m. kdor čohe izdeluje, Cig., M.
  47. čoháš, m. = čohar, kajk.- Valj. (Rad).
  48. 1. čǫ́hati, -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
  49. 2. čǫ́hati, vb. impf., Cig., pogl. čuhati.
  50. čǫ̑hlja, f. 1) die Patsche der Strohdecker, V.-Cig.; — 2) der Striegel, Nov.; — 3) ženska, katera se zmeraj čoha, C.
  51. čohljáti, -ȃm, vb. impf. sanft kratzen, scheuern, streicheln, ogr.- C.
  52. čohnę́ti, -ím, vb. impf. = smrdeti, Gor.; pogl. 2. čuhniti.
  53. 1. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. pf. 1) kratzen, scheuern, C., Z.; — 2) einen Streich, einen Schlag versetzen: le čohni ga! vzhŠt.- C.; — prim. čehniti, česniti.
  54. 2. čǫ́hniti, čǫ̑hnem, vb. impf., C.; mrlič že čohne, Ravn.; pogl. 2. čuhniti.
  55. čǫ́hovina, f. usnje od čohe (mlade krave), Lašče- Levst. (Rok.); ustrojiti čohov(i)ne ino manjših volov kože, Vod. (Izb. sp.).
  56. čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.
  57. čokàt, -áta, adj. untersetzt; ni ne majhen ne velik, ampak čokat, Z.
  58. čȏkəc, -kca, m. das Klötzchen, Cig.
  59. čókəlj, -klja, m. der Finger (šalivo ali zaničljivo), C.; — prim. čok.
  60. čokolȃdar, ** -rja, m. der Chocoladeverkäufer, Cig.
  61. čǫ̑l, m. = češarek, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. čola.
  62. čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc- Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).
  63. čȏłn, m. 1) der Kahn; = ladja: razbijaš čolnove na morju, Trub.; — 2) die Mulde, großer Trog ( z. B. zum Abhaaren der Schweine, zur Bereitung des Mörtels u. dgl.) vzhŠt.- C.; — 3) das Weberschiffchen, C.
  64. čołnák, m. das Weberschiffchen, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  65. čołnár, -rja, m. 1) der Kahnmacher, Cig., Jan.; — 2) der Schiffer, Meg., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; čolnar ali mornar, Krelj; Vrtinec so vid'li čolnarji dereč, Preš.
  66. čȏłnast, adj. kahnförmig, Cig., Jan.
  67. čȏłnəc, -nca, m. dem. čoln.
  68. čȏłnək, -nka, m. dem. čoln; — das Weberschiffchen, Št.- Cig.
  69. čołnìč, -íča, m. dem. čoln; 1) kleiner Kahn, der Nachen; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, Preš.; — 2) das Weberschiffchen, Jan.; das Schiffchen bei der Nähmaschine, DZ.; — 3) das Kahnbein, das Schiffbein (os scaphoideum), V.-Cig.
  70. čołníčast, adj. kahnförmig, Cig.; čolničasta kost, das Kahnbein ( zool.), Cig. (T.).
  71. čołnı̑čək, -čka, m. dem. čolnič; 1) das Kähnchen; Jezus stopi v č., Ravn.; — 2) = čolnič 3), V.-Cig.
  72. čǫ́nkəlj, -klja, m. 1) dürrer Ast am Baume, Rez.- C., ogr.- C.; — 2) der Fußknöchel, C.; — das Glied, ogr.- M.; — prim. it. cionco, verstümmelt, C.
  73. čǫ̑nklja, f. ein verstümmeltes Glied, C.
  74. čǫ́nkljav, adj. verstümmelt, ogr.- M., C.
  75. čǫ̑nta, f. der Knochen, vzhŠt., ogr.- C.; — iz madž.
  76. čontíka, f. das Beinholz (ligustrum vulgare), C.; — prim. kostenika.
  77. čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.- Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; — prim. nem. Schopf.
  78. 1. čǫ́pa, f. die Schopfhenne, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
  79. 2. čopa, f. ein Kahn aus einem hohlen Baumstamm, ( srlat. copa), Prim.- Štrek. (Arch.).
  80. čǫ̑parica, f. 1) die Haubenmeise (parus cristatus), C.; — 2) die Haarbüschelraupe, Cig.
  81. čopatíca, f. die Schopfmeise (parus cristatus), SlGradec- C.
  82. čopə̀k, -pkà, m. dem. čop; das Schöpfchen; der Kamm der Vögel, Valj. (Rad); der Zipfel, V.-Cig.; — tudi: čǫ̑pək.
  83. čopìč, -íča, m. 1) das Büschelchen, Jan.; — der Pinsel, Cig., Jan., C., Nov., nk.; — 2) morski č., neki črv, der Meerpinsel (sabella), Erj. (Z.).
  84. čopı̑čar, -rja, m. der Pinselmacher, C.
  85. čopı̑čək, -čka, m. dem. čopič; der Pinsel, Jan.
  86. čopíriti se, -ı̑rim se, vb. impf., C., pogl. čepiriti se, šopiriti se.
  87. čǫ̑pka, f. 1) die Schopfhenne, Cig., M.; — 2) die Haubenmeise (parus cristatus), Erj. (Rok.); — 3) die Haubenlerche, Šol.
  88. čopljáti, -ȃm, vb. impf. plätschern, Jan.
  89. čopolàs, -lása, adj. büschelhaarig, Erj. (Som.).
  90. čopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, dež gre, da čopota, Cig.; — prim. copotati.
  91. čoprȗn, m. der Schopf, die Schopfhaare, Hal.- C.
  92. čǫ́ravec, -vca, m. langsamer Mensch, C.
  93. čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče ( Št.), Lašče- Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.- M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).
  94. čǫ̑rbati, -am, vb. impf. saufen, C.
  95. čóša, f. ein schlampiges Weib, C.; — prim. avstr.-nem. die Zasche, C.
  96. čǫ̑t, m. šepast človek, M., C.; — iz it. ciotto.
  97. čǫ́ta, f. šepasta ženska, Štrek., Vrtov.; — prim. čot.
  98. čǫ́tast, adj. = šepast, hinkend, M., C., Nov., Notr.; — prim. čot.
  99. čotáti, -ȃm, vb. impf. = šepati, hinkend gehen, Cig., C., Vrtov., SlN.; — prim. čot.
  100. čovík, m. der Kauz, C., Z.; — prim. skovik.

   19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401 20.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA