Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (201-300)

  1. majȃłnik, m. = nihalo, das Pendel, Jan.
  2. majálọ, n. ein unbeständiger Mensch, Cig.
  3. májanje, n. das Wankenmachen, das Erschüttern; — das Schwanken, das Wackeln.
  4. májast, adj. schwingend, beweglich, Jarn.
  5. májati, -jam, -jem, vb. impf. 1) hin und herbewegen, erschüttern, wanken machen; drevce m.; — schwankende Bewegungen machen: z glavo m.; — vreme maje (vse je napravljeno na dež, ali vendar se drži, da še ne gre), Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) m. se, wanken, schwanken, wackeln; miza, steber se maja; zob se mi maja; za glavo se mu maja, es gilt seinen Kopf, Cig., Ravn.- Mik.
  6. májati, -ím, vb. impf. = viseti, hangen, Cig., Tolm.- C., Polj.; zvon maji, Cig.; klobuk maji na kljuki, Polj.; skala maji na cesto, Polj.; vse na njem maji, Cig.; — stecken: muha pijana le maji v krčmi, Polj.; gospodarstvo njegovo že hodi pri koncu, toliko, da še maji, Polj.
  7. majàv, -áva, adj. wankend, schwankend, wackelig, Cig., Jan., Cig. (T.); — wankelmüthig, Mur.
  8. majȃvəc, -vca, m. 1) der Schüttler, Jan.; — 2) der Schlotterkopf, Cig.; — das Pendel, Jan., SlN.- C.
  9. majávən, -vna, adj. = majav, Cig.
  10. májavica, f. die Unbeständigkeit, V.-Cig.
  11. majávnost, f. = majavost, Cig.
  12. majávost, f. die Unentschlossenheit, Cig.; der Wankelmuth, Let.
  13. mȃjcəkən, -kəna, adj. sehr klein, Dict.; ("majcikin, majcekin", Dict.; "majciken", Cig.; "majcken", Mik.; "majckin", Cig.; "majckino", ein bisschen, Mur.).
  14. mȃjcən, -cəna, adj. sehr klein, winzig, Cig., Jan., Mik., SlGor.- C.; To dete majceno, Npes.-Vraz; (majcin, Cig., Jan., Trub.- Mik.; on je bil majcine postave, Schönl.).
  15. mȃjcikọ, adv. ein bisschen, Npes.-Vraz.
  16. mȃjčicin, adj. = majciken, Cv.
  17. mȃjčkən, -kna, (-kəna), adj. sehr klein, winzig; (majckin, Cig.).
  18. mȃjčknost, f. = die Kleinheit, die Geringfügigkeit; (-kenost, -kinost), Cig., Jan.
  19. majdalę̑nka, f. breskva, ki zori o sv. Majdaleni, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — neka hruška, Zora.
  20. majək, -jka, m. = majnik, das Echo, C.; grozno je zavpil in majek je letel v drugo stran, Glas.
  21. maję́lovəc, -vca, m. der Tannenwedel (hippuris), Tuš. (B.), Zora.
  22. májən, -jna, adj. Mai-; majno maslo, im Mai bereitetes Schmalz, Lašče- Levst. (Rok.); — neko mazilo iz masla in razhudnikovih jagod, M., Z.
  23. májenje, n. das Schälen, Cig.
  24. majerȃn, m. = majeron, Cig.
  25. majerǫ̑n, m. der Majoran (origanum majorana).
  26. májev, adj. Mai-: majeva roža, die Mairose, Cig.
  27. mȃjež, m. der Schlotterkopf, Cig.
  28. mȃjhən, -hna, (-həna), adj. klein; m. človek; gering, unbedeutend; za majhen denar, um einen geringen Preis; — majhno, ein wenig; — iz malhen, prim. hs. malahan, Mik.
  29. mȃjhin, adj. = majhen, Dalm., Schönl., Navr. (Let.), Cv.
  30. mȃjhnast, adj. kleinlich, ("majhinast") V.-Cig.
  31. mȃjhnič, m. der Zwerg, (majhenič) C.
  32. mȃjhnost, f. die Kleinheit, Cig., Jan.; (majhenọ̑st, Dict.).
  33. majhnóta, f. die Kleinigkeit, die Geringfügigkeit, Cig., Jan.
  34. majhnótən, -tna, adj. geringfügig, Jan.
  35. majı̑łnik, m. orodje, s katerim košarji majijo zeleno vrbje, Cig.
  36. majílọ, n. das Schäleisen, Cig.
  37. májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.- C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža ( n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. ( dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).
  38. majı̑vəc, -vca, m. der Schäler, Cig.
  39. mȃjnica, f. das Ruhrkraut (gnaphalium dioicum), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  40. 1. mȃjnik, m. der Monat Mai.
  41. 2. mȃjnik, m. das Echo, der Wiederhall, Gor.; kako majnik po hrastju leti! Gor.; pastirji vriskajo, da s holma do holma majnik leti, Zv.; — prim. malik.
  42. majǫ́ličica, f. dem. majolika 2).
  43. majǫ́lika, f. 1) die ordinäre Fayençe, (Majolika) Cig.; eine Vase aus Majolika, Cig.; — 2) = eine Art Weinkrug; cel dan pri kvartah in majolikah sedeti, Jsvkr.; — prim. it. maiolica, unechtes Porzellan.
  44. majǫ́likast, adj. majoliki podoben (po barvi): majolikasta ruta, Zv.
  45. majōr, -rja, m. najnižji štabni častnik, der Major.
  46. majorān, m. der Majoran (origanum majorana), Tuš. (R.); — prim. majeron.
  47. majorāt, m. prednost najstaršega v dednem nasledstvu, das Majorat.
  48. majōrka, f. die Majorsfrau, LjZv.
  49. majúkati, -kam, -čem, vb. impf. s perotmi m., mit den Flügeln schlagen, ogr.- Valj. (Rad).
  50. majútati, -am, vb. impf. hin und her bewegen, C.
  51. majžar, -rja, m. = aržet, žep, SlGor.
  52. 1. màk, máka, m. jajce v mak, ein weichgesottenes Ei, Habd.- Mik.; (žena je v mak = je pijana, SlGor.); — prim. hs. na umak.
  53. 2. màk, máka, m. der Mohn (papaver); vrtni m. (p. somniferum), der Gartenmohn; divji m., die Klatschrose (p. rhoeas), Cig., Jan., Tuš. (R.); — zajčji m., das Frühlingsadonisröschen (adonis vernalis), Vrt.; za en mak, en mak vreden, einen Pfifferling wert, nichtsnutz, Št.; — tudi: mȃk, Valj. (Rad).
  54. 3. màk, máka, m. šest koruznih strokov (panogel) skupaj zvezanih, Krn- Erj. (Torb.); — iz furl.
  55. makacàł, -ála, m. der Hebel; v uganki: črn majhen makacal veliko klado zgane (= bolha), Tolm.- Erj. (Torb.).
  56. makálọ, n. die Flachsröste, Mariborska ok.- C.; — prim. močilo.
  57. makao, m. der langschwänzige Ara oder Macao (macrocercus macao), Erj. (Ž.).
  58. makarōn, m. makaroni, eine Art Nudeln, it. maccaroni, Cig., Jan.
  59. makarōnar, -rja, m. der Maccaronimacher, Cig.
  60. makarōnək, -nka, m. die Maccaroninudel, Jan.
  61. makarōnski, adj. iz dveh ali več jezikov mešan, maccaronisch ( stil.), Cig. (T.).
  62. mákast, adj. mohnartig, Cig.
  63. makatáti, -atȃm, -áčem, vb. impf., Cig., M.; pogl. 2. meketati.
  64. mȃkəc, -kca, m. dem. 2. mak, kleiner Mohn, Valj. (Rad).
  65. māki, -ija, m. der Maki (lemur catta), Erj. (Z.).
  66. maklèn, -ę́na, m. der Feldahorn (acer campestre), Cig., Jan., Tuš. (R.), Ig (Dol.); — der Spindelbaum (evonymus), Zora, Notr., BlKr.
  67. maklę̑nje, n. coll. der Feldahornwald, Z., SlN.
  68. maklę́novina, f. das Feldahornholz, Cig.
  69. mȃklja, f. žitna ali travna bilka, sploh vsaka tenka in dolga betvica, s katero otroci drezajo v murinovo (= der Feldgrille) jamico, da bi ga pregnali iz nje, (makulja) Erj. (Torb.).
  70. mákniti, -nem, vb. pf. = mekniti.
  71. makǫ̑tər, -tra, m. stopni glavič, ki tere, der Stampfstößel, C., Raič ( Let.), Zora; — der Stößel übhpt., ogr.- C.; iz: mak + tr-eti.
  72. mákov, adj. Mohn-, vom Mohn; bela kakor m. cvet, Npes.-K.; makova glava, das Mohnhaupt; makova potica, der Mohnfladen, Cig., Jan.; m. sok, der Mohnsaft, Cig.
  73. mákovčica, f. neko jabolko, (mȃkovčica) Valj. (Rad).
  74. mákovec, m. 1) makovci, Mohne (papaveraceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Mohnsaft, Jarn.
  75. mákovica, f. 1) das Mohnhaupt, Cig.; — 2) der Mohnstrudel, vzhŠt.- C., ogr.- C.
  76. makovína, f. das Papaverin ( chem.), Cig. (T.).
  77. mákovišče, n. der Acker, auf dem Mohn gepflanzt war, Jan., M.
  78. mákovka, f. das Mohnhaupt, Mur., Cig., Jan.
  79. mákovnast, adj. mohnartig, Cig.
  80. mákovnik, m. der Mohnkuchen, Let.
  81. makovnjáča, f. der Mohnkuchen, C., kajk.- Valj. (Rad).
  82. makrēla, f. die Makrele (scomber), Cig., Jan.
  83. makrobiōtika, f. nauk, kako si življenje dolgo ohraniti, die Makrobiotik, Cig.
  84. makrokōzəm, -zma, m. veliki svet, mišljen v podobi človeškega organizma, der Makrokosmus, Cig. (T.).
  85. maktáti, -ȃm, vb. impf., Mur., pogl. mektati.
  86. makulatūra, f. tiskovine, ki nimajo več nobene vrednosti ali so pokvarjene, die Maculatur, Cig., Jan.
  87. makúžav, adj. = kužav, im Wachsthum zurückbleibend, schwächlich, SlGor.- C.
  88. 1. mȃł, m. die Malerei, das Gemälde, Cig., Jan., Gor., Ig (Dol.); lepemu malu se umetnost vidi malarja, naj ne vidimo tudi malarja, Ravn.- Valj. (Rad); živ m., grelles Gemälde, Ljubljanska ok.; — prim. malati.
  89. 2. mȃł, m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.- Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.- C.; — od teh malov, Jap.- Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malı̑, einige Male, katere malı̑? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.- C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.- Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.- Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško ( Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
  90. (mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja ( arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.- M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.- Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? ( iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., ( nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
  91. mȃla, f. govedje in ovčje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  92. mālaga, f. der Malagawein, Cig.
  93. mālagovəc, -vca, m. = malaga, Jan.
  94. malahīt, m. der Malachit ( min.), Cig., Jan., Erj. (Min.).
  95. malakolīt, m. der Malakolith ( min.), Cig. (T.).
  96. mȃlanje, n. das Malen; — die Malerei.
  97. mȃlanka, f. neka breskva z gladko kožo, Št.
  98. mȃlar, -rja, m. der Maler.
  99. mȃlarčək, -čka, m. der Malerbursche, Cig.
  100. mȃlarica, f. 1) die Malerin; — 2) neka hruška, C.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA