Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.048-20.147)

  1. čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
  2. čistı̑nje, n. eine Lichtung im Walde, C.
  3. čistı̑nski, adj. 1) den Feingehalt der Metalle betreffend: čistinski punci, DZ.; — 2) aus feinstem Garn: čistinsko platno, C.
  4. čistı̑telj, m. der Reiniger, der Läuterer, Jan.
  5. čístiti, čı̑stim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.- Baud.
  6. čistı̑vəc, -vca, m. der Reiniger, Cig., Jan.
  7. čı̑stnica, f. das Blutheil (androsaemum officinale), Medv. (Rok.).
  8. čı̑stnik, m. die Platterbse (lathyrus), Cig., Tuš. (B.).
  9. čistǫ̑ča, f. die Reinheit, Jan., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  10. čistoglásən, -sna, adj. von reinem Klang, hellstimmig, Jan.
  11. čistokŕvən, -vna, adj. Vollblut-: čistokrvno pleme, SlN.
  12. čístost, f. die Reinheit; Odkrila se bo tebi onkraj groba Ljubezni moje čistost in zvestoba, Preš.; — die Keuschheit; deviška čistost; — tudi: čistọ̑st.
  13. čistóta, f. die Reinheit; die Feinheit (eines Metalls), Cig. (T.); — die Reinlichkeit, Jan.
  14. čistovę̑rəc, -rca, m. der Reingläubige, Cig.
  15. čistvína, f. eine lichte Stelle im Walde, C.; eine waldfreie Fläche, C.
  16. číšča, f. die Reinigung, Mur., Cig., Jan., — die Menstruation, Cig., Jan., Vod. (Bab.).
  17. číščenje, n. das Reinigen; — die Menstruation, Cig.
  18. číšljak, m. der Ziest (stachys sp.), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  19. čitȃłničar, -rja, m. ein Mitglied der Čitalnica, nk.
  20. čitȃtelj, m. der Leser, Jan., nk.
  21. čitȃteljstvọ, n. das Lesepublicum, Jan., nk.
  22. čítati, -am, vb. impf. lesen; Cig., Jan., nk.; komu kaj č., jemandem etwas vorlesen, č. o čem, eine Vorlesung über einen Gegenstand halten, nk.; čitati na veliko knjigo, aus einem großen Buche, Vrt.; — hs.
  23. čívežən, -žna, m. der Draht, Dol.; — iz nem. Zieheisen; prim. čevežen.
  24. čı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. piepen, zwitschern; piščeta, vrabci čivkajo.
  25. čivketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = čivkati, vzhŠt.- C.
  26. čivkljáti, ** -ȃm, vb. impf. = čivkati, Cig., Jan.
  27. čivǫ̑lica, f. najdrobnejša smokva, Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. cipolla, die Zwiebel.
  28. čı̑žək, -žka, m. der Zeisig (fringilla spinus), Jan., Mik., Erj. (Ž.), Levst. (Nauk).
  29. člȃn, m. = člen, das Mitglied, nk.; — hs.
  30. člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied ( math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.
  31. člẹ̑nar, -rja, m., pl. členarji, Gliederthiere, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  32. člẹ̑nčəc, -čəca, m. dem. členek, Valj. (Rad).
  33. člẹ̑nčək, -čka, m. dem. členek, Valj. (Rad).
  34. člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied ( math.), Cig. (T.); — die Partikel ( gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
  35. člẹ́niti, -im, vb. impf. gliedern, Cig. (T.).
  36. členkáč, m. der Schwätzer, Lašče- Levst. (Rok.).
  37. členkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
  38. člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.- C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)
  39. človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.- Valj. (Rad).
  40. človẹčȃnski, adj. menschlich, Mur., ogr.- M.
  41. človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  42. človẹ́če, -eta, n. armseliger o. kleiner Mensch, ( zaničlj.); kaj bo tako človeče!
  43. človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.- Valj. (Rad).
  44. človẹ̑čək, -čka, m. dem. človek; das Menschlein.
  45. človẹ́čən, -čna, adj. menschlich, Mur.; menschlich fühlend, menschenfreundlich, Habd., V.-Cig., Jan.
  46. človẹ̑čina, f. Menschenfleisch, Bes.
  47. človẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Popameten ljud, Vod. (Pes.).
  48. človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).
  49. človẹ́čji, adj. = človeški, Mur., Cig., Jan., C.
  50. človẹ̑čnik, m. = človečjak, C.
  51. človẹ́čnost, f. die Menschlichkeit, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  52. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
  53. človẹkodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, ZgD.
  54. človẹkojẹ̑dəc, -dca, m. der Menschenfresser, C., Bes.
  55. človẹkoklȃvəc, -vca, m. der Menschenschlächter, ZgD.
  56. človẹkoljùb, -ljúba, m. der Menschenfreund, Jan., nk.
  57. človẹkoljȗbəc, -bca, m. der Menschenfreund, Cig., Jan.
  58. človẹkoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, Cig., Jan., nk.
  59. človẹkoljȗbje, n. die Menschenfreundlichkeit, die Philanthropie, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  60. človẹkoljúbnost, f. = človekoljubje, M., nk.
  61. človẹkoslǫ̑vje, n. = človekoznanstvo, Lampe (D.).
  62. človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).
  63. človẹkoznȃvəc, -vca, m. der Menschenkenner, Jan.
  64. človẹkožę̑rəc, -rca, m. der Menschenfresser, ZgD.
  65. človẹkožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei: konec je storil surovosti in človekožerstvu, ("-žirstvu"), Cv.
  66. človẹ́ški, adj. Menschen-, menschlich: človeški rod, das Menschengeschlecht; to ni po človeško, das ist nicht menschlich.
  67. človẹ̑štvọ, n. die Menschheit; v človeštvo stopiti, Mensch werden, Krelj; — = die Menschen; vse človeštvo na svetu je po krivi poti hodilo, Jap. (Prid.).
  68. čó, interj. = ča, Čemšenik ( Gor.).
  69. čǫ́ba, f. 1) die Lippe, die Lefze (o človeku zaničlj.) Mur., Jan., vzhŠt., BlKr., ogr.- C.; pl. čobe, das Maul, Mur., čobe je na stran potegnil in obregnil se, ogr.- Valj. (Rad); — čoba, das Maul: čobo obesiti, das Maul hangen lassen, M.; čobo napeti, protzen, C.; — 2) der Baumstrunk, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 3) der vorstehende Rand am Schuh, die Fummel, (čuba) Cig.; — prim. čuba, šoba.
  70. čǫ́bast, adj. dickmäulig, Mur., Cig.
  71. čobàt, -áta, adj. dickmäulig, Mur., Cig.
  72. čǫ́bavəc, -vca, m. der dicke Lippen hat, Mur.
  73. čǫ́bər, -bra, m. die Saturei, (satureia), Cig., C.; — prim. hs. čubar.
  74. čobę́ti, -ím, vb. impf. das Maul offen halten, maulaffen, Jan., C.; — müßig sein, C., Npes.-Vraz; tam sem čobel pet tednov, SlN.
  75. čǫ́bica, f. dem. čoba; — die Mispel (mespilus), C.
  76. čobǫ̑dra, f. 1) das Gepantsch, der Mischmasch, Cig., Jan., M.; eine schlechte Suppe, C.; das Gemengsel: Najstarši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; nesmiselna č.; die Faselei, das Geschwätz, SlN.; — 2) der Quacksalber, Polj.
  77. čobodráti, -ȃm, vb. impf. pantschen, patscheln, Cig., Jan.; č. po vodi, C.
  78. čóčič, m. dem. čok, C.
  79. čǫ̑čka, f. die Männerkappe, Borovlje ( Kor.)- Jarn. (Rok.).
  80. čǫ́der, -dra, m. = koder, pri Mariboru- C.
  81. čǫ́drav, adj. = kodrav, pri Mariboru- C.
  82. čodrkati, -am, vb. impf. kritzeln, C.; kratzen, Jan.; — prim. čoder. (?)
  83. čofáti, -ȃm, vb. impf. patschen, M.; — klecksen, C., Z.
  84. čofítəlj, -tlja, (-təljna), m. das Käuzchen, Dalm.; — prim. bav. schafeitelein, C.
  85. čȏfiti, -im, vb. pf. = čofniti, Cig.
  86. čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.
  87. čofòt, -óta, m. das Platschen, ( n. pr. o ribah), M.
  88. čofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. patscheln, patschen, platschen; ribe čofotajo, M.; po vodi veslo čofota, Vrt.
  89. čoftáti, -ȃm, vb. impf. = čofotati, M.
  90. čǫ́ga, f. 1) der Streif, der Fleck, C.; stena ima čoge, Z.; — 2) eine gefleckte Kuh, C.
  91. čǫ́gati, čǫ̑gam, vb. impf. beflecken, beschmieren, C., Z.
  92. čǫ́gəlj, -glja, m. gefleckter Ochs, C.
  93. čǫ̑glja, f. neko jabolko, (čogla) Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  94. čǫ̑gljast, adj. — prismojen, neumen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. kor.-nem. tschogg'l, schwachsinniger Mensch, Štrek. (Arch.).
  95. 1. čóha, f. ein Mantel oder Rock aus grobem Tuch, Cig., Jan., vzhŠt.; sršavo oblačilo, Trst. ( Vest. I. 61.); — nekoliko daljši jopič, kakršnega nosijo štajerski Slovenci ob ogrski meji, Zora V. 92.; — die Kotze, Guts., Mur., DZ.; — prim. tur. čoha, Dan.
  96. 2. čǫ́ha, f. 1) eine junge Kuh, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Sau, C.; — prim. 1. čohati. (?)
  97. čoháč, m. = čohar, Pjk. (Črt.).
  98. čohȃłnik, m. der Striegel, Jan.
  99. čohár, -rja, m. kdor čohe izdeluje, Cig., M.
  100. čoháš, m. = čohar, kajk.- Valj. (Rad).

   19.548 19.648 19.748 19.848 19.948 20.048 20.148 20.248 20.348 20.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA