Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (2.001-2.100)

mešę́tarica, f. die Unterhändlerin.
mešetarı̑ja, f. = mešetarstvo.
mešetarína, f. der Mäklerlohn, die Sensarie, Cig., Jan., Cel. (Ar.).
mešetáriti, -ȃrim, vb. impf. Mäkler sein; mäkeln, unterhandeln.
mešetárjenje, n. die Mäkelei.
mešę́tarstvọ, n. das Mäklergeschäft, die Mäklerei.
mešę́titi, -ę̑tim, vb. impf. Mäkler sein, mäkeln, unterhandeln, Cig., Dol.; kupcem m., LjZv.
mešę̑tnik, m. der Mäkler, Cig.
mešetnína, f. die Mäklergebür, Cig., DZ.
mešetovȃnje, n. das Mäkeln, Jan., C.
mešetováti, -ȗjem, vb. impf. mäkeln, unterhandeln, Cig., Jan.
mešetovȃvec, -vca, m. der Mäkler, Jan.
mešetúlja, f. die Unterhändlerin ( zaničlj.), V.-Cig., Zora, Dol.; — die Kupplerin, Zora.
mẹševína, f. das Gemenge, das Gemisch, Cig. (T.), DZ.
mẹševı̑t, adj. gemischt, gemengt, Cig. (T.), Nov.; meševito drevje, Str.; meševita svetloba, Erj. (Som.); meševiti glasi, Mischlaute, Cig. (T.); meševita oblika, die Mischlingsform, die Afterform, Cig. (T.); meševita sestavljenka, vox hybrida ( gramm.), Cig. (T.); — hs.
məšíca, f. 1) die Mücke, C., Levst. (Rok.), Cv.; — 2) die Blattlaus, Cig., Jan., C.; — prim. mušica in češ. mšice.
mẹšìč, -íča, m. dem. meh; 1) kleiner Schlauch, Dict., Z.; — der Beutel, Jan., Šol.; — 2) der Handblasebalg, Cig.; — 3) žabični m., die Bombette in der Orgel, Cig.; — 4) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; črvi se spredajo v mešiče, die Würmer verpuppen sich, Z.; — der Cocon, Jan.; — 5) der Fruchtbalg, Cig.; — die Weinbeerhülse, Jan.; — die Samenkapsel, Cig., Jan., C.; — 6) der Knörich (scleranthus annuus), Josch.
mẹšı̑čar, -rja, m. die Haarbalgmilbe, Jan. (H.).
mẹšı̑čək, * -čka, m. dem. mešič; 1) das Bälglein, M.; — lasni m., der Haarbalg, Erj. (Som.); — kleiner Schlauch, Mur.; mezgovni m., der Lymphschlauch, Erj. (Som.); solzni m., der Thränensack, Cig.; — das Beutelchen, Jan.; — 2) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; — 3) klični m., das Steinbläschen, Tuš. (B.).
mẹšı̑čevje, n. coll. 1) die Raupennester, M.; — 2) = mešičina, Z.
mẹšíčina, f. die Pimpernuss (staphylea pinnata), Z., Medv. (Rok.).
mẹšı̑čje, n. coll. 1) die Blütenstaubgefäße, Mur., Cig.; — 2) = mešičina, die Pimpernuss, Z.
mešin, m. der Dudelsack, die Bockpfeife, (mẹ̑šin) Mur.
1. mẹšína, f. 1) der Schlauch, Nov.- C.; — 2) die Weinhülse, Jan.
2. məšína, f. der Schuhfleck, pogl. 1. mašina.
mẹšı̑nka, f. navadna m., gemeiner Wasserschlauch (utricularia vulgaris), C.
məšíti, -ím, vb. impf., C., pogl. mašiti.
mẹ̑ški, adj. Stadt-, städtisch, Mur., Cig., Jan., Met.; malo belega meškega kolača založiti, Bes.; meški senjem, Z.
mẹšníca, f. die Sackpfeife, der Dudelsack, Meg., Jan., C.; tudi pl. mešnice: kmetič, ki zna na mešnice piskati, Trub.
mẹšníčən, -čna, adj. Dudelsack-: mešnı̑čni piščec, der Dudelsackpfeifer, Meg.
mę̑šnik, m. = mašnik, vzhŠt.
1. mę̑šnjak, m. der Monat August, ogr.- M., kajk.- Valj. (Rad); — prim. meša = maša.
2. mẹšnják, m. = mehovec, das Schlauchthier, Cig. (T.).
mę̑šta, f. das Gemisch, M.; eine aus allerlei Ueberresten gemischte Speise, Levst. (Rok.); — die Maische, Cig.; — das Mus, Guts.; — der Sterz, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan., M.; sirkova m., Npes.-Schein.; — die Polenta, Jan.; — der Kalkmörtel, M.; — prim. it. mestare, rühren, mischen, C.
mę̑štati, -am, vb. impf. abquetschen, maischen, V.-Cig.; — prim. mešta.
mę́štər, -tra, m. = mojster, vzhŠt.
meštráti, -am, vb. impf. abrichten, üben; — prim. nem. mustern. (?)
meštrı̑ja, f. 1) = mojstrstvo, Mur.; — 2) = rokodelstvo, ogr.- Valj. (Rad).
mèt, mę́ta, m. 1) der Wurf, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); priti komu na met, in den Wurf kommen, Cig., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.), Vrt.; — na m. priti, aufs Tapet kommen, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Ringen, die Rauferei, C., Z.; iti na met, Z.; — 3) die Gattung, die Art, C.; dobrega meta = dobrega plemena, C.
1. mę̑t, -ı̑, f. otrobi, slabo žito ali moka, sploh vse, kar se meša v oblojo, da je boljša, Jan., C., Ip.- Erj. (Torb.), Celjska ok.
2. met, f. die Stange, C.; der Pfosten, die Säule, C.; (mə̀t, -ı̑), eine dicke Holzstange, Štrek.; — prim. mot f.
1. mę́ta, f. kar se enkrat vrže perotnini (?): ena meta ječmena, graha, pšenice, Vod. (Izb. sp.).
2. mę̑ta, f. die Minze (mentha); poprova m., die Pfefferminze (mentha piperita), Cig., Jan., Tuš. (R.); konjska m., die Krauseminze (mentha crispa), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor.; — gozdna m., der Herzenstrost (mentha silvestris), Cig., Jan.; — drobna m., die Poleiminze (mentha pulegium), Guts., Mur., Cig.; — lepa, žlahtna m., die Balsamminze (mentha gentilis), Cig.; — črna m., die grüne Minze (m. viridis), Hlad.; tudi: der Andorn (marrubium peregrinum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
metáč, m. der Butterstößel, Valj. (Rad).
metafīzičən, -čna, adj. k metafiziki spadajoč, metaphysisch, Cig. (T.).
metafīzik, m. der Metaphysiker.
metafīzika, f. znanstvo o nadčutnem svetu, die Metaphysik.
metāfora, f. beseda v prenesenem pomenu rabljena, prenos, die Metapher, Cig. (T.).
metāforən, -rna, adj. metaphorisch, Cig. (T.).
metafrāza, f. prevod po smislu ali po besedi, die Metaphrase.
metāl, m. kovina, das Metall, Cig. (T.).
1. metáłən, -łna, adj. Wurf-: metȃłnọ kopje, der Wurfspieß, Cig.; metalna mreža, das Wurfnetz, V.-Cig.
2. metālən, -lna, adj. = kovinski, metallisch, Cig. (T.).
metálica, f. der Fuchsschwanz (alopecurus sp.), Volče- Erj. (Torb.).
metalīka, f. die Metallique-Obligation, Cig. (T.).
metalíšče, n. der Ringplatz, Cig., Jap.- C.
metȃłnica, f. 1) die Wurfmaschine, Cig.; — 2) das Wurfgarn, Mur., Cig., Jan.
metálọ, n. 1) das Wurfgeschoss, Cig.; — 2) die Wurfmaschine, Cig. (T.).
metalurgı̑ja, f. nauk o napravljanju kovin iz rud, die Metallurgie, Cig. (T.).
metamorfōza, f. preobrazba, die Metamorphose.
metȃnje, n. 1) das Werfen; — 2) das Erbrechen, Cig., Jan.; m. krvi, das Blutbrechen, Cig.; — 3) das Ringen, die Rauferei.
metaplāzəm, -zma, m. pretvorba, der Metaplasmus, Cig. (T.).
metāteza, f. prestavitev, predevanje, die Metathesis, Cig. (T.).
métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
metȃvəc, -vca, m. der Ringer, der Raufbold, Mur., Cig., C.; velik m., nk.
métavica, f. 1) = metelica, das Schneegestöber, Jan.; ko po zimi metavice nastopijo, burja sneg odnese, SlN.; — 2) die Brechsucht, C.
metčíca, f. kleine Stange, C.; — prim. met f. 2).
metelčica, f. Metelkov črkopis, nk.
metelíca, f. = 1. metavica, das Schneegestöber, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Bes.- C.; — hs., češ.
meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
metę̑ljka, f. der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).
metélọ, n. der Rührstock, Šol.; (medelo, Cig., Jan., Gor.- M.).
mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
mę́tenəc, -nca, m. die Butter, Slom.- C., Zilj.- C. (medenec, Cig.).
meteníca, f. 1) der Rührkübel, C.; — 2) = repna nat, das Rübenkraut, Guts.
1. meténje, n. das Kehren, M.
2. meténje, n. das Gestöber, Cig.
3. mę́tenje, n. 1) das Rühren; — 2) das Gewirre: šviganje strel in metenje oblakov, Glas.
meteōr, m. izpodnebna prikazen, das Meteor.
meteōrən, -rna, adj. Meteor-, Cig. (T.).
meteorolīt, m. izpodnebnik, der Meteorolith.
meteorolōg, m. vremenoslovec, der Meteorolog.
meteorologı̑ja, f. vremenoslovje, die Meteorologie.
metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.
mētər, -tra, m. dolgostna mera: das Meter.
metérəc, -rca, m. der Greis, Cig.
metérən, -rna, adj. erwachsen, großjährig, M.
metérnost, f. die Großjährigkeit, M.
metȇrstvọ, n. reifes Alter, Ravn.- Cig.
1. mę̑təv, -tve, f. neka mreža v ribjo lov, Cerknica- Erj. (Torb.).
2. mę̑təv, -tve, f. 1) das Reiben, Cig., Jan.; — 2) das Austreten der Hirse, Cig.; — 3) das Oelschlagen, Slom.- C.
1. mȇtež, m. das Schneegestöber, Jan., C., Lašče- Levst. (M.); — "bil je strašen metež in kadež", Materija ( Ist.)- Erj. (Torb.).
2. mę̑tež, m. 1) die Verwirrung, das Gewirre, V.-Cig., Jan., C.; das Gewühl, Šol.; bojni m., nk.; — der Tumult, die Meuterei (po stsl., rus.), Cig., C., DZ.; — 2) die Unpässlichkeit, der Katzenjammer, Z., Dol.; — 3) der Oelsatz, Cig.
1. mȇtežən, -žna, adj. metežno vreme, das Schneegestöber, Lašče- Levst. (Rok.).
2. mę̑težən, -žna, adj. meuterisch, Cig. (T.).
metežíti, -ím, vb. impf. trüben: vodo m., C.
mę̑težnik, m. der Meuterer, Cig. (T.).
mę́ti, mánem, vb. impf. 1) reiben; roke, oči m.; — m. se, sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; z rokami proso m., Gor., Št.; (z nogami) m. proso, die Hirse austreten; — z valjarjem m., auswalzen, Cig.; — 2) mit kleinen Schritten gehen, Cig., SlGor.- C.; — 3) saumselig sein, zaudern, Zilj.- Jarn. (Rok.).
mę̑tica, f. dem. meta, die Minze, Habd.- Mik., Mur.; drobna m. = drobna meta, die Poleiminze (mentha pulegium), C.; — božja m., die Stabwurz (artemisia abrotanum), C.

1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA