Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (20.001-20.100)

  1. číł, číla, adj. 1) ausgerastet, Rib.- Mik.; — munter, frisch: čili konji; (o človeku) čil in krepak, Zv.; regsam, Cig. (T.); — 2) rüstig, gesund, stark; čilo zrno, gehaltvoller Kern, C.; čila moka, das Kernmehl, das Auszugsmehl, Dol.- Cig., DZ.; na čilo mleti, fein mahlen, Z.
  2. čilák, m. ime konju, Valj. (Rad).
  3. číležən, -žna, m. = čevežen, Pohl., Mur.
  4. čilibúha, f. das Krähenauge (strychnos nux vomica), Tuš. (B.), Levst. (Nauk); — rus.
  5. čílost, f. die Munterkeit, die Rüstigkeit.
  6. čı̑n, m. 1) die That, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po rus.) der Rang, Cig. (T.), DZ.; die Charge, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, der Rangälteste, DZ.
  7. čı̑nčež, m., Cig., Gor.; pogl. kinkež.
  8. čínək, -nka, adj. winzig, Mik., Št.; — prim. məčinko, Met.- Mik.; iz: mal.
  9. činı̑telj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.- Let.; — 2) der Factor ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
  10. číniti, čı̑nim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.- kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.- Let.
  11. čı̑nklja, f. 1) der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Z.; — 2) = ščinkavec, Z.
  12. čínkovəc, -vca, m. der Edelfink (fringilla caelebs), Dict., Tolm.- Erj. (Torb.), nam. činkavec.
  13. činǫ́vən, -vna, adj. Rang-: činovni red, die Rangordnung, Cig. (T.); činovni razkaz, das Rangschema, DZ.; — prim. čin 2).
  14. činǫ́vnik, m. = uradnik, C., nk.; — rus.
  15. čı̑nžati, -am, vb. impf., pogl. čimžati.
  16. čı̑pək, -pka, m. die Franse, C.; — čipki = čipke, die Spitzen (an den Kleidern), ogr.- C.; — prim. čipke.
  17. čípəł, -pla, adj. spärlich, BlKr.; — prim. pičel. (?)
  18. čı̑pkar, -rja, m. der Spitzenklöppler, der Spitzenverkäufer, Cig.
  19. čı̑pkast, adj. spitzenartig, mit Spitzen besetzt, čipkast trak, ein Spitzenband, Cig.
  20. čı̑pke, f. pl. die Spitzen (am Kleide), Nov.- C., Cig., nk.; — hs.
  21. čı̑r, m. das Geschwür, Jan., C., Bes.
  22. čirȃj, m. = čir, Meg., Mik., Jan., C.; zlatožilni čiraji, die Goldaderknoten (Hämorrhoidalknoten), C.; — die Hitzblatter (majhno ulje, ki nema nič vršiča), Notr.- Erj. (Torb.).
  23. čírav, adj. mit Geschwüren behaftet, Jan.
  24. čı̑rfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.- Valj. (Rad).
  25. čirìč, -íča, m. die Weingrille (decanthus pellucens), C., Mik. (Et.); — prim. ščurek, Mik. (Et.).
  26. čiričȃre, f. das Gekritzel, das Geschnörkel; (čirečare), Cig., Jan.; — prim. nem. ( dial.) tschiritschari.
  27. čirı̑čək, -čka, m. dem. čirič, (čeriček) Št.- Erj. (Torb.).
  28. čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.- Valj. (Rad).
  29. číriti, -im, vb. impf. zirpen, C.
  30. čirják, m. = čir, čiraj, Meg., Mik., Jan., C.
  31. čísəłce, n. dem. čislo, Valj. (Rad); — der Rosenkranz, Habd.
  32. čísəłən, -łna, adj. numerisch, Cig. (T.).
  33. čislák, m. der Rosenkranz, C.
  34. číslanje, n. 1) das Zählen, Jarn.; — 2) die Hochachtung, Cig., Jan., M., nk.
  35. číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.
  36. čislȃvəc, -vca, m. der Verehrer, Cig.
  37. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
  38. čislováti, -ȗjem, vb. impf. zählen, Guts.; — rechnen, Rechnung machen, Schönl., Kast.
  39. čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
  40. čisták, m. der Augentrost (euphrasia officinalis), C.
  41. čistánjək, -njka, m. trockene Fläche in einem Moore, C.
  42. 1. čı̑stəc, * -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) ( stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
  43. 2. čı̑stəc, -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., ( hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
  44. čistíłən, -łna, adj. 1) zum Putzen, zum Reinigen gehörig: čistilna ponev, die Frischpfanne, Cig.; — 2) purgierend, abführend, Cig., Jan.
  45. čistı̑łnica, f. der Putzraum, DZ.; — die Frischesse, der Garofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, die Weinsteinraffinerie, nk.
  46. čistı̑łnik, m. der Läuterbottich, DZ.
  47. čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.
  48. čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
  49. čistı̑nje, n. eine Lichtung im Walde, C.
  50. čistı̑nski, adj. 1) den Feingehalt der Metalle betreffend: čistinski punci, DZ.; — 2) aus feinstem Garn: čistinsko platno, C.
  51. čistı̑telj, m. der Reiniger, der Läuterer, Jan.
  52. čístiti, čı̑stim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.- Baud.
  53. čistı̑vəc, -vca, m. der Reiniger, Cig., Jan.
  54. čı̑stnica, f. das Blutheil (androsaemum officinale), Medv. (Rok.).
  55. čı̑stnik, m. die Platterbse (lathyrus), Cig., Tuš. (B.).
  56. čistǫ̑ča, f. die Reinheit, Jan., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  57. čistoglásən, -sna, adj. von reinem Klang, hellstimmig, Jan.
  58. čistokŕvən, -vna, adj. Vollblut-: čistokrvno pleme, SlN.
  59. čístost, f. die Reinheit; Odkrila se bo tebi onkraj groba Ljubezni moje čistost in zvestoba, Preš.; — die Keuschheit; deviška čistost; — tudi: čistọ̑st.
  60. čistóta, f. die Reinheit; die Feinheit (eines Metalls), Cig. (T.); — die Reinlichkeit, Jan.
  61. čistovę̑rəc, -rca, m. der Reingläubige, Cig.
  62. čistvína, f. eine lichte Stelle im Walde, C.; eine waldfreie Fläche, C.
  63. číšča, f. die Reinigung, Mur., Cig., Jan., — die Menstruation, Cig., Jan., Vod. (Bab.).
  64. číščenje, n. das Reinigen; — die Menstruation, Cig.
  65. číšljak, m. der Ziest (stachys sp.), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  66. čitȃłničar, -rja, m. ein Mitglied der Čitalnica, nk.
  67. čitȃtelj, m. der Leser, Jan., nk.
  68. čitȃteljstvọ, n. das Lesepublicum, Jan., nk.
  69. čítati, -am, vb. impf. lesen; Cig., Jan., nk.; komu kaj č., jemandem etwas vorlesen, č. o čem, eine Vorlesung über einen Gegenstand halten, nk.; čitati na veliko knjigo, aus einem großen Buche, Vrt.; — hs.
  70. čívežən, -žna, m. der Draht, Dol.; — iz nem. Zieheisen; prim. čevežen.
  71. čı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. piepen, zwitschern; piščeta, vrabci čivkajo.
  72. čivketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = čivkati, vzhŠt.- C.
  73. čivkljáti, ** -ȃm, vb. impf. = čivkati, Cig., Jan.
  74. čivǫ̑lica, f. najdrobnejša smokva, Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. cipolla, die Zwiebel.
  75. čı̑žək, -žka, m. der Zeisig (fringilla spinus), Jan., Mik., Erj. (Ž.), Levst. (Nauk).
  76. člȃn, m. = člen, das Mitglied, nk.; — hs.
  77. člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied ( math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.
  78. člẹ̑nar, -rja, m., pl. členarji, Gliederthiere, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  79. člẹ̑nčəc, -čəca, m. dem. členek, Valj. (Rad).
  80. člẹ̑nčək, -čka, m. dem. členek, Valj. (Rad).
  81. člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied ( math.), Cig. (T.); — die Partikel ( gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
  82. člẹ́niti, -im, vb. impf. gliedern, Cig. (T.).
  83. členkáč, m. der Schwätzer, Lašče- Levst. (Rok.).
  84. členkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
  85. člẹ́ti, člím, (člẹ̑jem, Guts.), vb. impf. 1) sich sehnen, lüstern sein, Cig., Poh.- C.; David je po vodi člel, Guts.; — 2) čli se mi po čem, es gelüstet mich nach einer Sache, Cig.; — prim. želeti. (?)
  86. človẹ̑č, adj. = človečji: pred sin(m)i človečimi, ogr.- Valj. (Rad).
  87. človẹčȃnski, adj. menschlich, Mur., ogr.- M.
  88. človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  89. človẹ́če, -eta, n. armseliger o. kleiner Mensch, ( zaničlj.); kaj bo tako človeče!
  90. človę̑čəc, -čca, m. dem. človek; das Menschlein, Habd., kajk.- Valj. (Rad).
  91. človẹ̑čək, -čka, m. dem. človek; das Menschlein.
  92. človẹ́čən, -čna, adj. menschlich, Mur.; menschlich fühlend, menschenfreundlich, Habd., V.-Cig., Jan.
  93. človẹ̑čina, f. Menschenfleisch, Bes.
  94. človẹ́čiti, -ẹ̑čim, vb. impf. anthropomorphisieren, Cig. (T.); — zu Menschen machen: — oddivjaš Rod ž'vinski in hud, Človečiš, ga delaš Popameten ljud, Vod. (Pes.).
  95. človẹ̑čjak, m. der Menschenkoth, Cig., Jan., Vrtov., Valj. (Rad).
  96. človẹ́čji, adj. = človeški, Mur., Cig., Jan., C.
  97. človẹ̑čnik, m. = človečjak, C.
  98. človẹ́čnost, f. die Menschlichkeit, die Humanität, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
  99. člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, ( pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.
  100. človẹkodę̑rəc, -rca, m. der Menschenschinder, ZgD.

   19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301 20.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA