Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (19.948-20.047)

  1. četverospẹ̀v, -spẹ́va, m. das Quartett, Cig., Jan., nk.
  2. četverovȓstnik, m. ječmen č., vierzeilige Gerste, Cig.
  3. četvę̑rstvọ, n. die Tetradik ( math.), Cig. (T.).
  4. čevəlj, -vlja, m., pogl. črevelj.
  5. čevę́žənj, -žnja, m. der Draht, Kor.; — menda iz nem. Zieheisen.
  6. čevı̑nək, -nka, m. = čovinek 2), Glas.
  7. čèvk, čę́vka, m. das Belfern, Valj. (Rad).
  8. čevkáč, m. der Schwätzer, ogr.- C.
  9. čę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, Habd., Cig., Jan., C.; — plaudern, schwätzen, M.; — prim. ščevkati.
  10. čę̑vkavəc, -vca, m. der Kläffer, Jan.
  11. čevketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zwitschern, ogr.- C.; — 2) plaudern, schwatzen, ogr.- C.
  12. čevketljìv, -íva, adj. schwatzhaft, plauderhaft, ogr.- M., C.
  13. čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.- Jarn. ( Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
  14. čežı̑n, m. das Glöcklein, Kor.- Trst. (Let.); das Messglöcklein, Gor.- Cig., C.
  15. čežínati, -ı̑nam, vb. impf. mit einem Glöcklein läuten, Cig.
  16. čì, conj. = če C., vzhŠt.; (pomni: či, vprašalna besedica, Rez.- Baud.; či si tam bil? Mik. (V. Gr. IV. 168.); — ga či poznam, kenne ihn wohl besser, Mik. (V. Gr. IV. 159.)).
  17. čı̑, čere, f., vzhŠt. nam. hči.
  18. čı̑bica, f. dem. čiba, Jarn., Cig.
  19. čı̑bka, f. dem. čiba, Cig.
  20. čìč, číča, m. das Sitzen; šaljiva beseda v pregovorih: čič nima nič, ( Št.); čič ne da nič, ( Met.); träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts.; — prim. čičati.
  21. číča, f. = sedež (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  22. číčanje, n. das Sitzen (v otročjem govoru).
  23. číčati, -am, vb. impf. sitzen (v otročjem govoru).
  24. čı̑čək, -čka, m. = čičerka, Cig., C., jvzhŠt.; (= grah, Račje [ vzhŠt.]).
  25. číčerka, f. die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Jan., Dol.; razen krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičerke, LjZv.; — prim. it. cece, cicerchia, Mik. (Et.).
  26. čı̑čkati, -am, vb. impf. sitzen (v otroč. govoru).
  27. číčniti, čı̑čnem, vb. pf. sich setzen (v otročjem govoru).
  28. čida, pron. interr. et rel. indecl. wessen? dessen, deren: čida žena? ogr.- C.; od sina si venčana, čida mati bila si, ogr.- C.; — prim. čiga.
  29. čidən, -dna, pron. poss. = čigav, ogr.- M., C.
  30. 1. číga, f. die Lauer: na čigo iti, na čigi biti, Rez.- C.; — prim. čigati.
  31. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
  32. čigȃ, * pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).
  33. čı̑gar, pron. rel. wessen; blagor mu, čigar svest je Bog, Ravn.; čigar si bodi, wessen immer es sein mag, Met.
  34. čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.- C.; — prim. češ. čihati, lauern.
  35. čigáv, pron. poss. wessen? wem gehörig? čigav je ta klobuk? wem gehört dieser Hut? povej mi, čigava je ta hiša.
  36. čígavəc, -vca, m. der Lauerer, der Spion, Rez.- C.
  37. čigȃvər, * pron. poss. rel. indecl. = čigar, Mik., Rib.- Cv.; po čigaver ("čegaver") njivah je toča požela, ta ni dosti pridelal, Levst. (Sl. Spr.).
  38. čı̑gec, -gca, m. der Kreisel: čigec-migec = dideldajček, s katerim vino in slatino mešajo, Vest. I. 15.; — prim. 2. čiga.
  39. čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.
  40. čígice, f. pl. die Flaschenzüge der Weber, C.; — prim. 2. čiga.
  41. čigı̑njka, f. neko jabolko, imenovano po vasi Čiginj, Tolm.- Erj. (Torb.).
  42. čígra, f. 1) die Turbine, Cig. (T.); — 2) die Seeschwalbe, navadna čigra (sterna hirundo), Erj. (Ž.); — hs.; prim. 2. čiga.
  43. čigráš, m. die Kreiselschnecke (turbo), Erj. (Z.); — prim. čigra.
  44. číhati, čı̑ham, vb. impf., nam. kihati, Gor., Kor., Jan.; — prim. stsl. čihati.
  45. číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
  46. číhrtnọ, adv. = čiherno, Fr.- C.; — prim. čiheren.
  47. 1. čı̑k, m. der Ochs (v otročjem govoru, in kadar se kliče), C.
  48. 2. čı̑k, m. 1) der Cigarrenrest; — 2) die letzte Prise Schnupftabak in der Dose, Hal.- C.
  49. 3. čı̑k, m. der Wetterfisch (cobitis fossilis) Erj. (Z.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  50. 1. čı̑ka, f. die Kuh (v otročjem govoru in kadar se kliče), C.
  51. čı̑kar, -rja, m. der Cigarrenreste kaut.
  52. čı̑kati, -am, vb. impf. Cigarrenreste kauen.
  53. čı̑kəc, -kca, m. dem. čik, das Oechslein, C.
  54. číł, číla, adj. 1) ausgerastet, Rib.- Mik.; — munter, frisch: čili konji; (o človeku) čil in krepak, Zv.; regsam, Cig. (T.); — 2) rüstig, gesund, stark; čilo zrno, gehaltvoller Kern, C.; čila moka, das Kernmehl, das Auszugsmehl, Dol.- Cig., DZ.; na čilo mleti, fein mahlen, Z.
  55. čilák, m. ime konju, Valj. (Rad).
  56. číležən, -žna, m. = čevežen, Pohl., Mur.
  57. čilibúha, f. das Krähenauge (strychnos nux vomica), Tuš. (B.), Levst. (Nauk); — rus.
  58. čílost, f. die Munterkeit, die Rüstigkeit.
  59. čı̑n, m. 1) die That, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po rus.) der Rang, Cig. (T.), DZ.; die Charge, Levst. (Nauk); najstarejši po činu, der Rangälteste, DZ.
  60. čı̑nčež, m., Cig., Gor.; pogl. kinkež.
  61. čínək, -nka, adj. winzig, Mik., Št.; — prim. məčinko, Met.- Mik.; iz: mal.
  62. činı̑telj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.- Let.; — 2) der Factor ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
  63. číniti, čı̑nim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.- kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.- Let.
  64. čı̑nklja, f. 1) der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Z.; — 2) = ščinkavec, Z.
  65. čínkovəc, -vca, m. der Edelfink (fringilla caelebs), Dict., Tolm.- Erj. (Torb.), nam. činkavec.
  66. činǫ́vən, -vna, adj. Rang-: činovni red, die Rangordnung, Cig. (T.); činovni razkaz, das Rangschema, DZ.; — prim. čin 2).
  67. činǫ́vnik, m. = uradnik, C., nk.; — rus.
  68. čı̑nžati, -am, vb. impf., pogl. čimžati.
  69. čı̑pək, -pka, m. die Franse, C.; — čipki = čipke, die Spitzen (an den Kleidern), ogr.- C.; — prim. čipke.
  70. čípəł, -pla, adj. spärlich, BlKr.; — prim. pičel. (?)
  71. čı̑pkar, -rja, m. der Spitzenklöppler, der Spitzenverkäufer, Cig.
  72. čı̑pkast, adj. spitzenartig, mit Spitzen besetzt, čipkast trak, ein Spitzenband, Cig.
  73. čı̑pke, f. pl. die Spitzen (am Kleide), Nov.- C., Cig., nk.; — hs.
  74. čı̑r, m. das Geschwür, Jan., C., Bes.
  75. čirȃj, m. = čir, Meg., Mik., Jan., C.; zlatožilni čiraji, die Goldaderknoten (Hämorrhoidalknoten), C.; — die Hitzblatter (majhno ulje, ki nema nič vršiča), Notr.- Erj. (Torb.).
  76. čírav, adj. mit Geschwüren behaftet, Jan.
  77. čı̑rfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.- Valj. (Rad).
  78. čirìč, -íča, m. die Weingrille (decanthus pellucens), C., Mik. (Et.); — prim. ščurek, Mik. (Et.).
  79. čiričȃre, f. das Gekritzel, das Geschnörkel; (čirečare), Cig., Jan.; — prim. nem. ( dial.) tschiritschari.
  80. čirı̑čək, -čka, m. dem. čirič, (čeriček) Št.- Erj. (Torb.).
  81. čiripetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern: vrablji čiripečejo, ogr.- Valj. (Rad).
  82. číriti, -im, vb. impf. zirpen, C.
  83. čirják, m. = čir, čiraj, Meg., Mik., Jan., C.
  84. čísəłce, n. dem. čislo, Valj. (Rad); — der Rosenkranz, Habd.
  85. čísəłən, -łna, adj. numerisch, Cig. (T.).
  86. čislák, m. der Rosenkranz, C.
  87. číslanje, n. 1) das Zählen, Jarn.; — 2) die Hochachtung, Cig., Jan., M., nk.
  88. číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.
  89. čislȃvəc, -vca, m. der Verehrer, Cig.
  90. číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum ( rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) ( hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.- C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.- M.
  91. čislováti, -ȗjem, vb. impf. zählen, Guts.; — rechnen, Rechnung machen, Schönl., Kast.
  92. čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
  93. čisták, m. der Augentrost (euphrasia officinalis), C.
  94. čistánjək, -njka, m. trockene Fläche in einem Moore, C.
  95. 1. čı̑stəc, * -tca, m. 1) na čistec priti, ins Klare kommen, C., Valj. (Rad); na čistec dognati, ins Reine bringen, SlN.; — 2) ( stsl.) = kositer (Zinn), C., DZ.
  96. 2. čı̑stəc, -tca, m. die Rossnessel (stachys), Cig., ( hs.); — der Feldsalbei (salvia pratensis), C.; — prim. lat. cistus, nem. Ziest, Mik. (Et.).
  97. čistíłən, -łna, adj. 1) zum Putzen, zum Reinigen gehörig: čistilna ponev, die Frischpfanne, Cig.; — 2) purgierend, abführend, Cig., Jan.
  98. čistı̑łnica, f. der Putzraum, DZ.; — die Frischesse, der Garofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, die Weinsteinraffinerie, nk.
  99. čistı̑łnik, m. der Läuterbottich, DZ.
  100. čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.

   19.448 19.548 19.648 19.748 19.848 19.948 20.048 20.148 20.248 20.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA