Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (19.901-20.000)

  1. četȓt, f. 1) der vierte Theil eines Ganzen, das Viertel; sprednja, zadnja četrt vola; vsako četrt ure, viertelstündlich, Cig.; dve četrti na pet, zwei Viertel auf fünf; ob treh četrtih na deset, um drei Viertel auf zehn; tri četrti ure hoda, drei Viertelstunden Weges; pomni: kake četrt ure hoda, LjZv.; — posmrtna četrt, das Sterbequartal, DZ.; — 2) der Scheffel (als Getreidemaß), Guts.
  2. četrták, m. 1) der Hammel oder Ochs im vierten Jahre, C.; — 2) ein Ganzes, das aus vier Einheiten besteht, der Vierling, Cig.; das Vierkreuzerstück, Notr.
  3. četȓtəc, -tca, m. der Quadrant ( astr.), h. t.- Cig. (T.).
  4. četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).
  5. četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.
  6. četŕti, num. ord. der vierte; v četrto, zum viertenmal.
  7. četŕtič, adv. zum viertenmal, viertens.
  8. četŕtikrat, adv. zum viertenmal.
  9. četrtı̑n, m. = četrtinjak, Cig.
  10. četrtı̑nək, -nka, m. 1/4 mernika, Dict.
  11. četrtı̑njak, m. das Startinfass, ein zehn Eimer (1/4 Fuder) haltendes Fass, Št.
  12. četrtı̑nka, f. das Viertel; — der vierte Theil des Maßes f. trockene Dinge, Cig.; 1/4 Metzen, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; (1/4 mernika, Lašče- Levst. [Rok.]).
  13. četrtı̑nski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič ( Let.).
  14. četŕtiti, -tȓtim, vb. impf. viertheilen, Mur., Cig.; nekatere je razsekal in četrtil, Bas.
  15. četrtlẹ̑tnik, m. die Vierteljahrsschrift, Cig., Jan.
  16. četrtníca, f. 1) das Viertel, das Quart, Cig.; Pretekla je stoletja četrtnica, Preš.; — 1/4 mernika, Kras, Gor.; — 2) das Quartanfieber, Dict., Guts., Jarn., Cig.
  17. četrtník, m. 1) der Viertelhauptmann, Cig.; — 2) der Viertelkreis, Cig. (T.); der Quadrant, Jes.
  18. četrtnják, m. der Viertelhufner, der Viertelbauer, Cig., Jan., M.
  19. četrtovȃnje, n. die Viertheilung, Mur.
  20. četrtováti, -ȗjem, vb. impf. viertheilen, Mur.
  21. četvę̑r, m. der Vorspann (mit zwei Zugthieren), M., BlKr.; tudi: čétver.
  22. četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
  23. četverák, m. das Vierkreuzerstück, Kras.
  24. četvę̑rčək, -čka, m. der Vierling: četverčki, Vierlinge, Mur., Cig., C.
  25. čətvę̑rčič, m. 1) = četverček, C.; — 2) na č. (čveterčič) stati, auf allen vieren stehen, Dol.
  26. četvę̑rəc, -rca, m. das Tetraeder, Cig. (T.), C.
  27. četvę̑rək, -rka, m. 1) etwas Vierfaches, z. B. vierdrähtiger Zwirn, Mur.; — 2) das Quartformat, C.
  28. četvę̑rən, -rna, adj. 1) vierfältig; četverna nit; — ( chem.) quaternär, h. t.- Cig. (T.); — 2) Vorspann-: četverno oje, Ip.
  29. četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče- Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  30. četverína, f. das Vierfache, Cig.; — das Viergespann, Met.; č. (čveterina) volov, Dol.
  31. četvę́riti, -ę̑rim, vb. impf. 1) mit einem Viergespann fahren, ackern u. dgl., Jarn., V.-Cig., C., Bes.; — 2) mit einem Zweigespann Vorspann leisten: šel je četverit, Skrilje, Lašče- Erj. (Torb.), Notr., BlKr.; — 3) viertheilen, Z., SlN.
  32. četvę̑rka, f. 1) der Vierer, die Vier, Mur., Cig., Jan., Met.; — 2) das Quartformat, Cig., Jan., nk.; — 3) die Quadrille, C.
  33. četvę̑rnik, m. 1) der Vorspanner, Cig.; — 2) die Vorspannstange (kol s kljuko na koncu, s katerim se z voli četveri), Gor.
  34. četverobȓdje, n. die Vierhügelplatte (v možjanih), Erj. (Som.).
  35. četverocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zwillich, C.
  36. četveročlẹ̑nəc, -nca, m. 1) das Quadrinom ( math.), Cig. (T.); — 2) hrošči četveročlenci, viergliedrige Käfer (tetramera), Cig. (T.).
  37. četveroglásən, -sna, adj. vierstimmig: četveroglasno petje, Cig., Jan., nk.
  38. četverokòt, -kǫ́ta, m. das Viereck, nk.
  39. četverokǫ̑təc, -tca, m. das Viereck, Cig.
  40. četverokǫ̑tnik, m. das Viereck, das Tetragon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  41. četverokrȃtnik, m. das Vierfache, DZ.
  42. četveronǫ̑žəc, -žca, m. der Vierfüßler, Cig., Jan., nk.
  43. četveroǫ́gəłnik, * m. das Viereck, Cig.
  44. četveropę́dən, -dna, adj. vier Spannen messend, Cig.
  45. četveropljučnják, m., pl. -aki, tetrapneumones ( zool.), Cig. (T.).
  46. četveroploščnják, m. das Vierflach, Cig.
  47. četveroròg, -rǫ́ga, m. der Kofferfisch (ostracion), Erj. (Z.).
  48. četverospẹ̀v, -spẹ́va, m. das Quartett, Cig., Jan., nk.
  49. četverovȓstnik, m. ječmen č., vierzeilige Gerste, Cig.
  50. četvę̑rstvọ, n. die Tetradik ( math.), Cig. (T.).
  51. čevəlj, -vlja, m., pogl. črevelj.
  52. čevę́žənj, -žnja, m. der Draht, Kor.; — menda iz nem. Zieheisen.
  53. čevı̑nək, -nka, m. = čovinek 2), Glas.
  54. čèvk, čę́vka, m. das Belfern, Valj. (Rad).
  55. čevkáč, m. der Schwätzer, ogr.- C.
  56. čę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, Habd., Cig., Jan., C.; — plaudern, schwätzen, M.; — prim. ščevkati.
  57. čę̑vkavəc, -vca, m. der Kläffer, Jan.
  58. čevketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) zwitschern, ogr.- C.; — 2) plaudern, schwatzen, ogr.- C.
  59. čevketljìv, -íva, adj. schwatzhaft, plauderhaft, ogr.- M., C.
  60. čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.- Jarn. ( Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
  61. čežı̑n, m. das Glöcklein, Kor.- Trst. (Let.); das Messglöcklein, Gor.- Cig., C.
  62. čežínati, -ı̑nam, vb. impf. mit einem Glöcklein läuten, Cig.
  63. čì, conj. = če C., vzhŠt.; (pomni: či, vprašalna besedica, Rez.- Baud.; či si tam bil? Mik. (V. Gr. IV. 168.); — ga či poznam, kenne ihn wohl besser, Mik. (V. Gr. IV. 159.)).
  64. čı̑, čere, f., vzhŠt. nam. hči.
  65. čı̑bica, f. dem. čiba, Jarn., Cig.
  66. čı̑bka, f. dem. čiba, Cig.
  67. čìč, číča, m. das Sitzen; šaljiva beseda v pregovorih: čič nima nič, ( Št.); čič ne da nič, ( Met.); träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts.; — prim. čičati.
  68. číča, f. = sedež (v otročjem govoru), Valj. (Rad).
  69. číčanje, n. das Sitzen (v otročjem govoru).
  70. číčati, -am, vb. impf. sitzen (v otročjem govoru).
  71. čı̑čək, -čka, m. = čičerka, Cig., C., jvzhŠt.; (= grah, Račje [ vzhŠt.]).
  72. číčerka, f. die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Jan., Dol.; razen krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičerke, LjZv.; — prim. it. cece, cicerchia, Mik. (Et.).
  73. čı̑čkati, -am, vb. impf. sitzen (v otroč. govoru).
  74. číčniti, čı̑čnem, vb. pf. sich setzen (v otročjem govoru).
  75. čida, pron. interr. et rel. indecl. wessen? dessen, deren: čida žena? ogr.- C.; od sina si venčana, čida mati bila si, ogr.- C.; — prim. čiga.
  76. čidən, -dna, pron. poss. = čigav, ogr.- M., C.
  77. 1. číga, f. die Lauer: na čigo iti, na čigi biti, Rez.- C.; — prim. čigati.
  78. 2. číga, f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
  79. čigȃ, * pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).
  80. čı̑gar, pron. rel. wessen; blagor mu, čigar svest je Bog, Ravn.; čigar si bodi, wessen immer es sein mag, Met.
  81. čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.- C.; — prim. češ. čihati, lauern.
  82. čigáv, pron. poss. wessen? wem gehörig? čigav je ta klobuk? wem gehört dieser Hut? povej mi, čigava je ta hiša.
  83. čígavəc, -vca, m. der Lauerer, der Spion, Rez.- C.
  84. čigȃvər, * pron. poss. rel. indecl. = čigar, Mik., Rib.- Cv.; po čigaver ("čegaver") njivah je toča požela, ta ni dosti pridelal, Levst. (Sl. Spr.).
  85. čı̑gec, -gca, m. der Kreisel: čigec-migec = dideldajček, s katerim vino in slatino mešajo, Vest. I. 15.; — prim. 2. čiga.
  86. čígər, -gra, m. der Tresterwein, C., Valj. (Rad); — prim. madž. csiger.
  87. čígice, f. pl. die Flaschenzüge der Weber, C.; — prim. 2. čiga.
  88. čigı̑njka, f. neko jabolko, imenovano po vasi Čiginj, Tolm.- Erj. (Torb.).
  89. čígra, f. 1) die Turbine, Cig. (T.); — 2) die Seeschwalbe, navadna čigra (sterna hirundo), Erj. (Ž.); — hs.; prim. 2. čiga.
  90. čigráš, m. die Kreiselschnecke (turbo), Erj. (Z.); — prim. čigra.
  91. číhati, čı̑ham, vb. impf., nam. kihati, Gor., Kor., Jan.; — prim. stsl. čihati.
  92. číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
  93. číhrtnọ, adv. = čiherno, Fr.- C.; — prim. čiheren.
  94. 1. čı̑k, m. der Ochs (v otročjem govoru, in kadar se kliče), C.
  95. 2. čı̑k, m. 1) der Cigarrenrest; — 2) die letzte Prise Schnupftabak in der Dose, Hal.- C.
  96. 3. čı̑k, m. der Wetterfisch (cobitis fossilis) Erj. (Z.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  97. 1. čı̑ka, f. die Kuh (v otročjem govoru in kadar se kliče), C.
  98. čı̑kar, -rja, m. der Cigarrenreste kaut.
  99. čı̑kati, -am, vb. impf. Cigarrenreste kauen.
  100. čı̑kəc, -kca, m. dem. čik, das Oechslein, C.

   19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901 20.001 20.101 20.201 20.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA