Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (19.848-19.947)

  1. česráti, -ȃm, vb. impf. hecheln, krämpeln, kämmen: volno č., Habd.- Mik., Jan., C.
  2. česrȃvəc, -vca, m. der Wollkrämpler, Schönl.
  3. čę̑stən, -stna, adj. = časten, nk.; čestnega storiti, Trub.; — pomni čestna ženska, voll Ehrgefühl, Litija- Svet. (Rok.); — artig, Kropa ( Gor.).
  4. 1. čestı̑t, adj. glücklich, selig: čestiti so ti, kateri ..., Krelj; — prim. stsl. čęstitъ, felix.
  5. 2. čəstı̑t, adj. = častit, Jan., nk.; čestita južina, gesegnete Mahlzeit! Kropa ( Gor.).
  6. čəstiták, m. častit človek, nam. častitak: postojte, vrli čestitaki, Levst. ( Pavl.).
  7. čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
  8. čestı̑tək, -tka, m. die Gratulation, C.
  9. čəstíti, -ím, vb. impf. = častiti, Mur., Jan., Burg., nk.; bodi češčen, Heil dir! sei gegrüßt, Dict., Cig., Jan.
  10. čestı̑tka, ** f. 1) das Gratulationsschreiben, die Gratulation, h. t.- Cig. (T.); — 2) čestitka (ali čestka), bajeslovno bitje = sojenica, okoli Kostanjevice- Vest. I. 2.; — prim. častite žene.
  11. čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.- Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; ( Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
  12. čę́stọkrat, adv. oftmals, Meg., Jan., Krelj, ogr.- M., nk.
  13. česúlja, f. = češulja, Rib.- M.
  14. češȃrək, * -rka, m. der Fruchtzapfen ( bes. am Nadelholz, strobilus), Cig., Jan., C., Tuš. (B.), Lašče- Erj. (Torb.); — entkernter Maiskolben, Tolm.- Erj. (Torb.).
  15. čəščénje, n. = čaščenje, die Verehrung; golo zunanje č. nič ne pomaga, Ravn.; angelsko č., der englische Gruß.
  16. čéšəlj, -šlja, m. 1) der Kamm, Dol.- Cig., Jan.; — der Striegel, C.; der Hechelkamm, vzhŠt., C.; — 2) = češulja, Tolm.- Štrek. (Let.).
  17. češeríka, f. die Zirbeldrüse, Erj. (Som.).
  18. čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.- Z.; — prim. čeh.
  19. češlják, m. die Weberkarde, C.
  20. čéšljast, adj. kammförmig: češljaste tipalnice, Erj. (Ž.), Vrt.
  21. češljáti, -ȃm, vb. impf. listje č. = odsekavati, Tolm.- Štrek. (Let.).
  22. češljíga, f. eine Art Distel, Habd.- Mik., C.
  23. češljíka, f. der Venuskamm, das Nadelkraut (scandix pecten Veneris), Jan., M.; — hs.
  24. češljíkovina, f. das Nadelkraut, M.
  25. češnják, m. 1) der Zahn ( zaničlj.), M., C.; — 2) = česnik, česen, C., kajk.- Valj. (Rad).
  26. češnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Dol.
  27. čę̑špa, f. = češplja, Cig., M., Kr.- Erj. (Torb.); — prim. nem. ( dial.) zweschpe, Mik. (Et.).
  28. čę̑špar, -rja, m. = češpljar, Cig.
  29. čę̑šplja, f. die Pflaume, die Zwetschke (prunus domestica).
  30. čę̑špljar, -rja, m. der Pflaumenhändler, Cig.
  31. češpljáriti, -ȃrim, vb. impf. Pflaumenhändler sein, Cig.
  32. čę̑špljast, adj. pflaumenartig, Cig.
  33. čę́špljev, adj. Pflaumen-.
  34. čę́špljevəc, -vca, m. 1) das Pflaumenmus; — 2) der Pflaumengarten, Cig.
  35. čę́špljevina, f. 1) das Pflaumenholz; — 2) = neka trta, M.
  36. čẹ́špljevje, n. coll. die Pflaumenbäume, Cig.
  37. češpljevnják, m. das Pflaumenmus, Cig.
  38. čę́špovəc, -vca, m. 1) jed iz kuhanih češp, Gor.- DSv.; — 2) neka debelejša in boljša češpa, Gor., v Brkinih- Erj. (Torb.).
  39. češúlja, f. 1) abgerissener Zweig mit Blättern, Krn- Erj. (Torb.), Gor.; češulje od vej trgati, Polj.; — ein abgerissenes Stück einer Traube, ein kleines Träubchen, BlKr., jvzhŠt.; — ein abgerissenes Büschel: č. črešenj; ajdova č., das Buchweizenbüschel; — die Doldentraube, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Dingel (limodorum), Erj. (Rok.).
  40. češúljati, -ȗljam, vb. impf. češulje od vej trgati, Polj.
  41. češȗljəc, -ljca, m. = češulja, M.
  42. češȗljək, -ljka, m. 1) das Büschel, Z.; č. črešenj, Dol.; — 2) der Traubenholunder (sambucus racemosa), Cig.
  43. češúljica, f. dem. češulja.
  44. češȗljka, f. dem. češulja.
  45. čę́ta, f. die Schar, die Rotte, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; die auf Beute ausgehende Schar, Habd.; — hs.
  46. četiriglȃvəc, -vca, m. der Vierköpfige, Zora.
  47. četírikrat, adv. viermal.
  48. četírikratən, -tna, adj. viermalig.
  49. četiriròk, -rǫ́ka, adj. vierhändig, Habd.- Mik.
  50. četírje, četíri, num. vier; nav. štirje.
  51. čę̑tnik, m. der Rottenführer, der Scharmeister, Cig., Zora; — (po hs.) der Major, Jan. (H.), Vrt.
  52. četovǫ̑dja, * -e, m. = četovodnik, Nov.; der Rädelsführer, nk.
  53. četovǫ̑dnik, m. der Anführer einer Schar, nk.
  54. četȓt, f. 1) der vierte Theil eines Ganzen, das Viertel; sprednja, zadnja četrt vola; vsako četrt ure, viertelstündlich, Cig.; dve četrti na pet, zwei Viertel auf fünf; ob treh četrtih na deset, um drei Viertel auf zehn; tri četrti ure hoda, drei Viertelstunden Weges; pomni: kake četrt ure hoda, LjZv.; — posmrtna četrt, das Sterbequartal, DZ.; — 2) der Scheffel (als Getreidemaß), Guts.
  55. četrták, m. 1) der Hammel oder Ochs im vierten Jahre, C.; — 2) ein Ganzes, das aus vier Einheiten besteht, der Vierling, Cig.; das Vierkreuzerstück, Notr.
  56. četȓtəc, -tca, m. der Quadrant ( astr.), h. t.- Cig. (T.).
  57. četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).
  58. četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.
  59. četŕti, num. ord. der vierte; v četrto, zum viertenmal.
  60. četŕtič, adv. zum viertenmal, viertens.
  61. četŕtikrat, adv. zum viertenmal.
  62. četrtı̑n, m. = četrtinjak, Cig.
  63. četrtı̑nək, -nka, m. 1/4 mernika, Dict.
  64. četrtı̑njak, m. das Startinfass, ein zehn Eimer (1/4 Fuder) haltendes Fass, Št.
  65. četrtı̑nka, f. das Viertel; — der vierte Theil des Maßes f. trockene Dinge, Cig.; 1/4 Metzen, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; (1/4 mernika, Lašče- Levst. [Rok.]).
  66. četrtı̑nski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič ( Let.).
  67. četŕtiti, -tȓtim, vb. impf. viertheilen, Mur., Cig.; nekatere je razsekal in četrtil, Bas.
  68. četrtlẹ̑tnik, m. die Vierteljahrsschrift, Cig., Jan.
  69. četrtníca, f. 1) das Viertel, das Quart, Cig.; Pretekla je stoletja četrtnica, Preš.; — 1/4 mernika, Kras, Gor.; — 2) das Quartanfieber, Dict., Guts., Jarn., Cig.
  70. četrtník, m. 1) der Viertelhauptmann, Cig.; — 2) der Viertelkreis, Cig. (T.); der Quadrant, Jes.
  71. četrtnják, m. der Viertelhufner, der Viertelbauer, Cig., Jan., M.
  72. četrtovȃnje, n. die Viertheilung, Mur.
  73. četrtováti, -ȗjem, vb. impf. viertheilen, Mur.
  74. četvę̑r, m. der Vorspann (mit zwei Zugthieren), M., BlKr.; tudi: čétver.
  75. četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
  76. četverák, m. das Vierkreuzerstück, Kras.
  77. četvę̑rčək, -čka, m. der Vierling: četverčki, Vierlinge, Mur., Cig., C.
  78. čətvę̑rčič, m. 1) = četverček, C.; — 2) na č. (čveterčič) stati, auf allen vieren stehen, Dol.
  79. četvę̑rəc, -rca, m. das Tetraeder, Cig. (T.), C.
  80. četvę̑rək, -rka, m. 1) etwas Vierfaches, z. B. vierdrähtiger Zwirn, Mur.; — 2) das Quartformat, C.
  81. četvę̑rən, -rna, adj. 1) vierfältig; četverna nit; — ( chem.) quaternär, h. t.- Cig. (T.); — 2) Vorspann-: četverno oje, Ip.
  82. četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče- Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  83. četverína, f. das Vierfache, Cig.; — das Viergespann, Met.; č. (čveterina) volov, Dol.
  84. četvę́riti, -ę̑rim, vb. impf. 1) mit einem Viergespann fahren, ackern u. dgl., Jarn., V.-Cig., C., Bes.; — 2) mit einem Zweigespann Vorspann leisten: šel je četverit, Skrilje, Lašče- Erj. (Torb.), Notr., BlKr.; — 3) viertheilen, Z., SlN.
  85. četvę̑rka, f. 1) der Vierer, die Vier, Mur., Cig., Jan., Met.; — 2) das Quartformat, Cig., Jan., nk.; — 3) die Quadrille, C.
  86. četvę̑rnik, m. 1) der Vorspanner, Cig.; — 2) die Vorspannstange (kol s kljuko na koncu, s katerim se z voli četveri), Gor.
  87. četverobȓdje, n. die Vierhügelplatte (v možjanih), Erj. (Som.).
  88. četverocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zwillich, C.
  89. četveročlẹ̑nəc, -nca, m. 1) das Quadrinom ( math.), Cig. (T.); — 2) hrošči četveročlenci, viergliedrige Käfer (tetramera), Cig. (T.).
  90. četveroglásən, -sna, adj. vierstimmig: četveroglasno petje, Cig., Jan., nk.
  91. četverokòt, -kǫ́ta, m. das Viereck, nk.
  92. četverokǫ̑təc, -tca, m. das Viereck, Cig.
  93. četverokǫ̑tnik, m. das Viereck, das Tetragon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  94. četverokrȃtnik, m. das Vierfache, DZ.
  95. četveronǫ̑žəc, -žca, m. der Vierfüßler, Cig., Jan., nk.
  96. četveroǫ́gəłnik, * m. das Viereck, Cig.
  97. četveropę́dən, -dna, adj. vier Spannen messend, Cig.
  98. četveropljučnják, m., pl. -aki, tetrapneumones ( zool.), Cig. (T.).
  99. četveroploščnják, m. das Vierflach, Cig.
  100. četveroròg, -rǫ́ga, m. der Kofferfisch (ostracion), Erj. (Z.).

   19.348 19.448 19.548 19.648 19.748 19.848 19.948 20.048 20.148 20.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA