m (19.748-19.847)

19748. čékəlj, -klja, m. der Hauzahn, der Fangzahn, Cig., C.
19749. čekèt, -ę́ta, m. das Gezwitscher ( z. B. der Spatzen), Mik., Danj.- Valj. (Rad).
19750. čeketȃnje, n. = čeket, M.
19751. čeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. den Laut ček hören lassen, C.; srake čeketajo, C.; zwitschern, M.
19752. čekljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = čeketati: kraljič čeklja okoli hiše, Zv.; plappern, C.; — 2) beim Sprechen mit der Zunge anstoßen, stottern, Cig., Zora, Kres.
19753. čel, adj. jeklen: čelo zrnje, Ptuj- C.; — prim. hs. čelik iz tur. (?)
19754. čeláda, f. der Helm, Dict., Guts., Cig., Jan., Dalm., nk.; — prim. it. celata, der Helm.
19755. čelȃdar, -rja, m. der Helmschmied, Jan.
19756. čeládast, adj. helmförmig, Cig., Jan.
19757. čelák, m. ein Mann mit großer Stirn, C.; tudi: žival s širokim čelom, DSv.
19758. čelárən, -rna, adj. wunderlich, sonderbar, Mur., Cig., Jan.; tako čelarno mi je, es ist mir so sonderbar zu Muthe, Mur.; — pogl. čalaren.
19759. čelàt, -áta, adj. mit großer Stirn, Dict., Cig., Mik.
19760. čȇłce, n. dem. čelo: kleine Stirn.
19761. čelebénja, f. beide Kiefer, BlKr.; — prim. čeljust.
19762. čelę̑nga, f. der dummes Zeug schwätzt, Lašče- Levst. (Rok.).
19763. čelengáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. čeljustati.
19764. čelę̑snik, m. eiserner Holzspanleuchter auf hölzernem Fußgestell, Rib.- M., BlKr.
19765. čelę̑snjak, m. = čelesnik, Lašče- Levst. (M.).
19766. čelę̑šnik, * m., Cig., Jan.; nam. čelešnjak.
19767. čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.- Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki ( Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
19768. čéliti, * -im, vb. impf. winkelrecht abplatten, z. B. einen Baumstamm, Z., C.; č. snop, den Schaub an der untern Seite glatt abschneiden, Ptuj- C.; — palico č., an den Enden abplatten, Cig., M.
19769. čeljúga, f. = čeljust, der Kiefer ( zaničlj.), Jan., Hal.- C.; udariti koga po čeljugi, jemandem eine Maulschelle geben, jvzhŠt.
19770. čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče- Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.- Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče- Levst. (Rok.).
19771. čeljustáč, m. ein alberner Schwätzer, Kr.
19772. čeljustáti, -ȃm, vb. impf. albernes Zeug schwatzen; kaj tu stojiš in čeljustaš? Zv.
19773. čeljustàv, -áva, adj. schwatzhaft, M.
19774. čeljustè, -ę́ta, m. = čeljustač, Lašče- Levst. (M.).
19775. čeljustę̑la, f. = čeljustačka, Lašče- Levst. (M.).
19776. čeljȗstən, -stna, adj. Kiefer-; čeljustni krč, die Mundklemme, Cig.; — čeljustni mozol, das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), V.-Cig.
19777. čeljústiti, -ȗstim, vb. impf. = čeljustati, Jan., M.
19778. čeljȗstje, n. der Rachen, Cig., M.
19779. čeljȗstnica, f. das Kieferbein, dolnja, gornja č., Cig. (T.), Erj. (Som.).
19780. čeljȗstnik, m. 1) der Nagel an der Wagenschere, M.; — 2) velikanski č., der Kieferwurm (eunice gigantea), Erj. (Z.).
19781. čeljústniti, -ȗstnem, vb. pf. 1) etwas Unschickliches, Albernes aussprechen, M.; — 2) č. koga, jemandem eine Maulschelle geben, M.
19782. čȇłnica, f. das Stirnbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
19783. čȇłnik, m. der Stirnriemen, C.
19784. čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck ( bot., chalaza), ( n. pr. pri kostanju), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
19785. čelóba, f. die Gediegenheit (des Getreidekorns), Ptuj- C.; — prim. čel.
19786. čélovnik, m. košček posekanega debla, ki ga odžagajo ali odsekajo, kadar je čelijo, Ljub.
19787. čę̑nča, ** f. 1) eine Person, die gerne schwätzt, das Plaudermaul; ti si prava č., jvzhŠt.; — 2) pl. čenče, das Geschwätz, der Klatsch: to so prazne čenče, Cig., jvzhŠt.; — prim. it. ciancia, Tand, Geschwätz.
19788. čenčáti, -ȃm, vb. impf. plaudern, leeres Zeug schwatzen; — prim. it. cianciare, plaudern.
19789. čenčávast, adj. plauderhaft, geschwätzig, M.
19790. čenčávost, f. die Geschwätzigkeit, M.
19791. čę́nžiti, -im, vb. impf. = pražiti, Podčavenci- Erj. (Torb.).
19792. čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo ( Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most- Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
19793. 1. čẹ́pa, f. latvica za mleko, Tolm.; pogl. črepa.
19794. 2. čę̑pa, f. die Haube, Mik. (Et.); die Mütze, Z.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).
19795. čepár, -rja, m. der Zapfenmacher, Cig.
19796. čépast, ** adj. zapfenförmig; zobje so trda telesa čepaste podobe, Erj. (Som.).
19797. 1. čȇpəc, -pca, m. dem. čep.
19798. 2. čę̑pəc, -pca, m. die Haube, Cig., Let.; — tudi: stsl.; prim. 2. čepa, čepica.
19799. čȇpek, -pka, m. dem. čep; das Zäpfchen; — das Halszäpfchen, Cig., C.
19800. čepę̑r, m. die Schafszecke (ixodes reduvius), Cig., Notr.- Erj. (Torb.).
19801. čepę́riti se, -ę̑rim se, vb. impf. 1) das Gefieder ausbreiten (o ptičih n. pr. kadar se v pesku kopljejo), C.; — sich hoffärtig kleiden, Z.; — wichtig thun, den Herrn spielen, Kras- Erj. (Torb.); — prim. ščepiriti se.
19802. čepẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, kauern; kokoš čepi na veji; človek ne more vedno doma čepeti, man kann nicht immer zu Hause hocken.
19803. čę̑pica, f. die Kappe, V.-Cig., Jan., Mik.; čepico sneti, Zora; — die Haube, Cig., Jan., C., nk.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).
19804. čepìč, -íča, m. 1) das Zäpfchen; — 2) das Halszäpfchen, Cig.; — 3) die Flachsschwinge, Cig.; — 4) pl. čepiči, die Schienenruthen bei den Webern, die Seitenstäbe des Weberblattes, V.-Cig.
19805. čę̑pičar, -rja, m. der Kappenmacher, Jan.; — der Haubenkrämer, Cig., Jan.
19806. čę̑pičast, adj. kappenförmig, Jan.
19807. čę̑pičnik, m. der Haubenkopf, der Haubenstock, Cig., Jan.
19808. čepičnják, m. der Haubenstock, Jan.
19809. čepı̑nəc, -nca, m. 1) der Zapfen im Weinfass, M., Ip.- Erj. (Torb.); — 2) der Schneidebohrer mit scharfen Schneiden, V.-Cig.
19810. čepíriti se, -ı̑rim se, vb. impf. = čeperiti se, Jan., C.
19811. čẹ̑plja, f. der Rahmtopf, Cig.; — prim. čepnja.
19812. čẹ̑pnica, f. kleine Kohlenpfanne, M., Valj. (Rad).
19813. čȇpnik, m. 1) der Zapfenbohrer, Cig., M.; — 2) der Zapfen in den Teichen zum Ablassen des Wassers, V.-Cig.
19814. čẹ̑pnja, f., M., Hrušica- Erj. (Torb.); pogl. črepnja.
19815. čepǫ̑n, m. = vodir, oselnik, Tolm.
19816. čepovlàk, m. = čepovlek, Cig.
19817. čepovlẹ̀k, -ẹ́ka, m. der Korkzieher, Jan.; — pogl. zatičnjak.
19818. čepȗn, m. = čepon, C.
19819. čę̑r, -ı̑, f. die Steinspitze, Met.; — zerklüfteter, spitziger, hervorragender Fels, C., Gor., Kor.; die Felsenklippe, Cig., Jan.; — (čer, m. Ravn.).
19820. čę̑rba, f. = čerfa, M.
19821. čerẹ̀n, -ẹ́na, m. ein felsiger Ort, Št.
19822. čerę̑nje, m. coll. Klippen, M.; das Gestein, Gor., Št.
19823. čę̑rfa, f. ein Milchgefäß mit einer Ausgussmündung, Z., Gor.; č. je globokejša od latvice, Kras.
19824. čerìč, -íča, m., pogl. čirič.
19825. čerı̑čək, -čka, m., pogl. čiriček.
19826. čès, čésa, m. das Spanscheit, Mur., Danj.- Mik., Valj. (Rad).
19827. česȃłnik, m. der Kamm, Jarn., Cig., Jan., C.; — der Striegel, C.
19828. česálọ, n. der Kamm, Cig.; — der Striegel, Cig.; — = mikalnik, die Hechel, C.
19829. čésanje, n. 1) das Reißen, Z.; das Federschleißen, C.; — 2) das Kämmen; — das Striegeln.
19830. čésati, čę́šem, vb. impf. 1) reißen, abreißen, zerreißen; Česa ( nam. češe) lomi, prisekava ( namr. toča), Slom.; — 2) kämmen; striegeln; česati tuje garje, sich in fremde Händel mischen, Cig.; — prügeln, M.
19831. česȃvəc, -vca, m. der Kämmer, Cig., Jan.
19832. česȃvka, f. die Kämmerin, Cig., Jan.
19833. čésəc, -sca, m. dem. čes; der Splitter, Z.
19834. česə̀k, -skà, m. dem. čes; das Spanscheitchen, C.
19835. čésəlj, -slja, m. der Kamm, Habd.; — der Striegel, C.; — prim. češelj.
19836. čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.- LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.
19837. čésənj, ** -snja, m. = česen, Habd., Tuš. (R.).
19838. česla, f. = česmina, Mik.
19839. 1. čéslọ, n. der Kamm, BlKr.- Mik.
19840. česnáti, -ȃm, vb. impf. dummes oder unflätiges Zeug schwatzen, Kr.; samo svojih neumnosti mi ne česnajte, Jurč.
19841. čésnəc, -sənca, (-nəca), m. dem. česen, Valj. (Rad).
19842. čésnək, -sənka, (-nəka), m. dem. česen, Jan., Mik., Danj. (Posv. p.).
19843. česník, m. = česen, Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., Štrek.
19844. česníka, f. fader, lästiger Mensch, Polj.
19845. čésniti, čę̑snem, vb. pf. einen Schlag versetzen: č. koga po obrazu, Cig., Bes.
19846. česnjáti, -ȃm, vb. impf. = česnati, Jan., ZgD.
19847. čésnovka, f. die Knoblauchraute (sisymbrium alliaria), Tuš. (R.).

   19.248 19.348 19.448 19.548 19.648 19.748 19.848 19.948 20.048 20.148  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani