Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (19.501-19.600)

  1. cvı̑čkati, -am, vb. impf. zwitschern: vrabci cvičkajo, SlN.
  2. cvı̑k, m. die Bastpfeife, Cig., Valj. (Rad); — prim. cvičati.
  3. cvı̑kati, -am, vb. impf. = cvičati, C.
  4. cviketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. quieken, zwitschern: žolna cvikeče, ogr.- C.
  5. cvı̑ł, -la, m. das Gewinsel, das Gequieke, Jan., das Gewimmer, C.; — die Weheklage, C.
  6. cvı̑lež, m. 1) der Winseler, Cig.; — 2) der Rollschwanzaffe (cebus apella), Erj. (Ž.).
  7. cvilíkati, -kam, -čem, vb. impf. quieksen: komarjev roj cvilika, Zora.
  8. cvíliti, -im, vb. impf. quieken, winseln: pes, prase cvili; veter cvili, der Wind pfeift, Cig.; jammern, Cig.
  9. cviljáč, m. der Winseler, C.
  10. cvíljenje, n. das Quieken, das Winseln; das Jammern.
  11. cvı̑ljkati, -am, vb. impf. quieksen, winseln, C., Zora.
  12. cvírati, * -ı̑ram, vb. impf. prägeln, rösten, Jarn.
  13. cvı̑rək, -rka, m. = ocvirek, C.; — hrastov c., die Knopper, C.
  14. cvírən, -rna, m. der Zwirn; — iz nem.
  15. cviriti, -im, vb. impf. = cvirati, Mik. (Et.).
  16. cvítati, -am, vb. impf. = cvetati, Cig.
  17. cvòk, cvóka, m. die Kothsuppe, C.
  18. cvokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen, C.; patschen, im Koth herumsteigen, fallen (von einem weichen Gegenstande), C.; tudi: trans. fallen lassen, C.; — prim. cmokati.
  19. cvokítati, -ítam, -íčem, vb. impf. patscheln, C.; — prim. cvokati.
  20. cvókniti, cvȏknem, vb. impf. patschend fallen, C.
  21. cvokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = cmokotati, mlaskati, C.
  22. cvolína, f. der Wasserschierling (cicuta virosa), Medv. (Rok.); — prim. cmolje.
  23. cvŕča, f. 1) "ocvrt drob rekše jetra, pluča in srce kake mlade živali ali kuretine", Goriška ok., Ip., Kras- Erj. (Torb.); — 2) ocvrta jajca, Meg., Jarn., Celovška ok., Savinska dol.
  24. cvrčáti, * -ím, vb. impf. 1) kröschen, kreischen, prasseln; razbeljena mast cvrči; — 2) zwitschern, zirpen; murin, kobilica cvrči.
  25. cvȓček, -čka, m. 1) = cvrča 2), Cig.; — 2) die Grille (gryllus), Cig., Erj. (Z.).
  26. cvrẹ́ti, cvrèm, vb. impf. 1) im Fett backen oder braten, prägeln, rösten; zerlassen: maslo cvreti, Mur., Cig.; — c. se, kröschen: sirova drva se na ognju c(v)ro, Gor.; — 3) hervorsickern: smola iz drevesa cvre ("cvere"), SlGor.; — 3) to sta jo cvrla, die sind gelaufen! C., UčT.
  27. cvrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  28. cvȓk, m. 1) das Gezirpe, C.; — 2) die Ohrfeige, C., Štrek.; — 3) = cvrtje, C.; pl. cvrki, podolgasti kosci kruha v rumenjakovino namočeni in na maslu ocvrti, Ljub.
  29. 1. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. prasseln, Cig.; schwirren, knarren, Jan.; — zwitschern, C.; — prim. cvrčati.
  30. 2. cvŕkati, cvȓkam, vb. impf. rösten, sengen, Z.; — runzeln: starost me grbi in cvrka, C.; kräuseln, Cig.; c. se, einschrumpfen, C.; — prim. cvreti.
  31. cvrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. zwitschern, C.
  32. 1. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. 1) einen Zwitscherlaut von sich geben, C.; — aufkreischen: sveča cvrkne, Bes.; — 2) mit einer Ruthe einen leichten Schlag versetzen, Cig., Štrek.; za uho koga c., jemandem eine Ohrfeige geben, C., Z., Notr.; c. koga po zobeh, Dict.
  33. 2. cvŕkniti, cvȓknem, vb. pf. zusammenschrumpfen: listje cvrkne, C.
  34. cvrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. zwitschern: vrabci so cvrkotali, SlN.
  35. cvrkútati, -útam, vb. impf. zwitschern, C.; — klirren, knarren, Jan.
  36. cvrlẹ́ti, -ím, vb. impf. = cviliti, BlKr.
  37. cvrlíkati, -am, vb. impf. zwitschern, Bes.
  38. cvrlína, f. Zusammengeschrumpftes, Fr.- C.; — Knoppern, Ptuj- C.
  39. cvŕliti, -im, vb. impf. 1) kreischen (von kochendem Fett), vzhŠt.- C.; nam. cvrleti; — 2) zusammenziehen: vročina listje cvrli, C.; c. se, zusammenschrumpfen: list se cvrli, C.
  40. cvrtjè, n. 1) = cvrenje, Cig.; — 2) der Eierkuchen (ocvrta jajca); der Schmarn, SlGor.
  41. cvrtnják, m. der Pfannenkuchen, Cig., Bes.
  42. cvŕzati, -am, vb. impf. knarren: škornje cvrzajo, BlKr.; tudi trans.: ovce, svinje travo cvrzajo, (= z nekakim šumotom trgaje jedo), BlKr.; — prim. tvrzati.
  43. cvrzúkati, -am, vb. impf. knarren (in Folge der Reibung zweier Holzstücke), Mik.; z vrati c. (ako niso tečaji namazani), BlKr.
  44. cvȓž, m., pogl. svrž.
  45. čá, interj. tako se reče volu, kadar ima od sebe (na desno) iti, BlKr., Št.
  46. čabráti, -ȃm, vb. impf. = 2. brazdati ( n. pr. po vodi), C., Z., BlKr.
  47. čabrȗn, m. kdor rad brazda (čabra) po vodi, C.
  48. 1. čáča, -e, m. hyp. = ata, atej, BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. hrv. ćaća.
  49. 2. čáča, f. das Spielzeug, der Kindertand, Guts., Mur., Cig., ogr.- C.; — prim. češ. čača, rus. caca (cjacja), v istem pomenu; prim. tudi: čeča.
  50. 1. čȃčka, m. dem. 1. čača; kajk.- Valj. (Rad).
  51. 2. čȃčka, f. der Klecks, Cig.; die Kritzelei, Cig.; — prim. čečka.
  52. čȃčkar, -rja, m. = čečkar, Cig.
  53. čȃčkati, -ȃm, vb. impf. = čečkati, črčkati, M.
  54. čačljáti, -ȃm, vb. impf. tändeln, Guts., Mur.; — prim. 2. čača.
  55. čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.
  56. čȃda, f. 1) schwärzliche oder schwarze Kuh; — 2) schwarzer Fleck im Gesichte, M., Notr.
  57. čadȃjəc, -jca, m. neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  58. čadána, f. koza zagorele dlake, Podmelci- Erj. (Torb.).
  59. čȃdast, adj. vom Rauche angelaufen, rußfarben, Dict., Cig., Jan., Trst.
  60. čadè, -ę́ta, m. Name eines rußfarbigen Ochsen, Z., Notr., Ist.
  61. čȃdək, -dka, m. = čade, Dol., Valj. (Rad).
  62. čȃdən, -dna, adj. 1) dunstig, Mur., Cig.; — 2) = čadav: č. lešnik, Tolm.- Štrek. (LjZv.).
  63. čadẹ́ti, -ím, vb. impf. rauchfarbig, schwärzlich werden, Jan., Goriš.
  64. čȃdež, m. 1) der Dunst, Št.- Mik.; — 2) Name eines rußfarbigen Ochsen, Jan., Šol.
  65. čadı̑n, m. ein rußfarbener, schwarzer Ochs.
  66. čadíti, -ím, vb. impf. Dunst erzeugen, Cig.; č. se, dampfen: po hribih se čadi, es steht der Höhenrauch, Cig., UčT.
  67. čadobljȗvnik, m. der Luftvulcan, Cig. (T.).
  68. 1. čáj, m. 1) der Dunst, der Höhenrauch, Z.; — der Hof um den Mond, Hal.- C., BlKr.; — 2) ein Abscess (ulje, tvor), Hrušica v Istri- Erj. (Torb.).
  69. 2. čȃj, m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
  70. čȃjati, -em, vb. impf. = čakati: imprt. čaj = čakaj, Št.- C.
  71. čájav, adj. = čadav, gebräunt ( n. pr. o dozorelem grozdju), Hal.- C.
  72. čȃjba, f. der Käfig, Nov.- C.; — prim. hs. gajba, it. gabbia, lat. cavea.
  73. čȃjbica, f. dem. čajba, Jan.
  74. čajepı̑vəc, -vca, m. der Theetrinker, Cig.
  75. čájiti, -im, vb. impf. č. orehe: "iz oblatovine luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.).
  76. 1. čȃjka, f. die Möve (larus), Cig.; — rus.
  77. 2. čȃjka, f. eine kleine Galeere, die Tschaika, Cig.; prim. tur. kajyk, it. caicco, Schaluppe, C.
  78. čȃjnik, m. die Theekanne, der Theekessel, Cig.
  79. čák, m. das Warten, Cig., M.; die Lauer: na čak iti, na čaku biti, C.
  80. čakalíšče, n. der Warteort, Cig., Jan.; der Jägerstand, Z., Jurč.; der Hinterhalt, M.
  81. čakȃłnica, f. das Wartezimmer, der Wartesaal ( z. B. an den Bahnhöfen), Cig. (T.), Nov., nk.
  82. 1. čakàn, -ána, m. der Zögerer, Jarn., Mur.
  83. 2. čakàn, -ána, m. der Hauer des Schweines, Kr.- Levst. (Rok.); — palica z železnim kladivcem, Valv. VI. 311.; — der Hammer, ogr.- C.; — prim. čekan.
  84. čakarína, f. das Wartegeld, Levst. (Nauk); — s čakarino na dopustu, mit Wartegebür beurlaubt, DZ.
  85. čákati, * -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.- Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga ( ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
  86. čakávati, -am, vb. impf. pravilna oblika nam. čakevati, ča rufen, Mik. (V. Gr. I. 314.).
  87. čȃkəc, -kca, m. = čakelj: visec visi, čakec čaka, Valj. (Rad).
  88. čákəlj, -klja, m. der Wartende: šaliva beseda v uganki: "čakelj čaka, viselj visi, viselj pade, čakelj ga pobere" (svinja in želod), Vrt.
  89. čakẹ́vati, -am, vb. impf., pogl. čakavati.
  90. čakljáti, -ȃm, vb. impf. = jecljati, Jan., Rož.- Kres; pogl. čekljati.
  91. čakljȃvəc, -vca, m. = jecljavec, Jan.
  92. čákniti, čȃknem, vb. pf. ein ča rufen, Mik.
  93. čalár, m. = čaler, C.
  94. čalárən, -rna, adj. trügerisch, ogr.- Mik.; čalarni svet, ogr.- Let.; eitel, garstig, übel, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  95. čaları̑ja, f. der Trug, ogr.- Valj. (Rad); die Eitelkeit, Mur.
  96. čaláriti, -ȃrim, vb. impf. betrügen, C.
  97. čalárnost, f. der Trug, die List, Meg., ogr.- M.
  98. čalȃrstvọ, n. = čalarnost, ogr.- M.
  99. čalẹ́r, m. der Betrüger, ogr.- C.; — prim. madž. csalárd, betrügerisch, C.
  100. čánčica, f. die Herzmuschel (cardium), Erj. (Z.).

   19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801 19.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA