Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (19.401-19.500)

  1. cȗndra, f. 1) der Fetzen, Z.; — 2) neka vinska trta, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) ein zerlumptes Weib, Štrek., GBrda, kajk.- Valj. (Rad); die Schlampe, C.; — prim. candra, cendra.
  2. cundráti, -ȃm, vb. impf. fetzen, reißen, C.
  3. cȗndrək, (-drəka) -drka, m. razcapan človek, kajk.- Valj. (Rad).
  4. cȗnəc, -nca, m. die Flocke ( z. B. vom Werg), C.
  5. cúnja, f. der Fetzen; čistilna c., der Putzlappen, DZ.; v cunje hoditi = cunje kupovati, Bolc- Erj. (Torb.); ima denarjev kot cunj = er hat Geld wie Mist, Cig.
  6. cunják, m. der Hadernkasten, Cig.
  7. cȗnjar, -rja, m. der Hadernsammler, Cig., Jan., Štrek., Kr.
  8. cȗnjarica, f. die Hadernsammlerin, Cig., Erj. (Izb. sp.).
  9. cunjáriti, -ȃrim, vb. impf. den Hadernhandel betreiben, Cig.
  10. cúnjati, cȗnjam, vb. impf. fetzen, reißen, zerlappen, Cig.
  11. cúnjav, adj. fetzig, zerrissen; cunjava juha, Suppe mit gequirlten Eiern, Cig.
  12. cúnjavəc, -vca, m. zerlumpter Mensch, Mur., Cig.
  13. cunjerẹ̑znica, f. die Haderschneidmaschine, Cig.
  14. cunjerẹ̑znik, m. das Hadermesser, Cig.
  15. cúnjica, f. dem. cunja; das Fetzchen, das Läppchen.
  16. cȗr, m. der Strahl einer Flüssigkeit, C.; Z curom njemu kri leti (= curkoma mu kri teče), Danj. (Posv. p.).
  17. cúra, f. die Harnröhre (v otročjem govoru), Kr.- Valj. (Rad).
  18. cúrati, cȗram, vb. impf. pissen; na steno c., Dalm.
  19. cúrək, -rka, m. 1) der Strahl einer Flüssigkeit; studenčni c., der Quellstrahl, Cig.; solze s curkom, po curkih teko iz oči, die Thränen strömen aus den Augen, M.; zdravje gre po curku navzdol, po niti pa gori, Slom.; ali: zdravje s curkom prejde, po niti raste, M.; — c. živega srebra, eine Quecksilbersäule, Cig.; — 2) der Eiszapfen, BlKr.
  20. curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.- Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.
  21. cúriti, -im, vb. impf. = cureti, Guts., Jarn.
  22. cȗrlja, f. das Mädchen, Štrek.; — prim. hs. cura, das Mädchen.
  23. curljáti, -ȃm, vb. impf. schwach rinnen; sintern, Cig. (T.).
  24. cúrniti, cȗrnem, vb. pf. in einem Strahl entfließen, hervorschießen: malo je curnilo iz posode, C.
  25. cúsra, f. ein zerlumptes Frauenzimmer, C.
  26. cusráti, -ȃm, vb. impf. zausen, zerfetzen, C.; — prim. nem. zausen.
  27. cúsrav, adj. zerrissen, zerlumpt, SlGor.; cusrav je, kakor bi se bil z vetrom tepel, Glas.
  28. cúsravəc, -vca, m. zerlumpter Mensch, Valj. (Rad).
  29. cȗz, m. = cuza 1), Šol.
  30. cúza, f. 1) die Zitze, die Mutterbrust, C., Kr.- Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Mur., Št.- Valj. (Rad).
  31. cúzalica, f. die Schaukel, Cig.; — prim. 2. cuzati.
  32. 2. cúzalọ, n. langsamer Arbeiter, Lašče- Levst. (Rok.).
  33. 1. cúzati, -am, vb. impf. aus der Mutterbrust trinken, saugen; hruško c., aus der Birne den Saft saugen, Z.
  34. 2. cȗzati, -am, vb. impf. schaukeln, Cig., M.; — 2) auf- und niederwärts sich bewegend, nickend einhergehen, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) langsam arbeiten, Lašče- Levst. (Rok.).
  35. cȗzək, -zka, m. 1) die Zitze, die Mutterbrust; — 2) das Hengstfüllen, M., Št.
  36. cuzẹ́ti, -ím, vb. impf. sickern, Cig., C.; — prim. cizeti.
  37. cuzík, m. = cuzek 1), Valj. (Rad).
  38. cȗzika, f. das Stutenfüllen, M., Valj. (Rad).
  39. cȗzkati, -am, vb. impf. dem. 1. cuzati, saugen, Z.
  40. cuzljáti, -ȃm, vb. impf. kleinweise saugen, C.
  41. cuzráti, -ȃm, vb. impf. = cusrati, C.
  42. cvȃra, f. das Fettauge, Mik.
  43. cváriti, cvȃrim, vb. impf. schmoren, C.
  44. cvážiti, cvȃžim, vb. impf. langsam, schlecht kochen o. braten, M., Z.; — prim. cmažiti.
  45. cvečìč, -íča, m. 1) dem. cvek; — 2) pl. cvečiči, Gewürznelken, Vrtov. (Km. k.), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  46. cvečnják, m. sveder za cveke, C.
  47. cvèk, cvéka, m. 1) der Schusternagel, der Zweck; übhpt. ein kleiner Nagel aus Metall oder Holz; — 2) ein starker Mann, Cig.; — iz nem.
  48. cvekár, -rja, m. = žrebljar, Mur., Cig., Štrek., Dol.
  49. cvékəc, -kca, m. dem. cvek, Valj. (Rad); prav. cvečec.
  50. cvekla, = cvikla, pesa, Mik.
  51. cvẹ́liti, cvẹ̑lim, vb. impf. weinen machen, quälen, betrüben, Notr.- Levst. (Rok.); ne cveli me, quäle mich nicht, Z.; mar bi raje bil ostal doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare matere, Levst. (Zb. sp.).
  52. cvę̑nga, f. = podvalek, das Holzstück, das bei Fässern zum Unterlegen dient, C., Št.; menda iz nem. Zwinge.
  53. cvènk, cvę́nka, m. 1) der Metallklang ( bes. des Geldes), Cig.; — 2) klingende Münze, C.; Geld, Valj. (Rad); zadnji cvenk bo po grlu splaval, Vrt.; — 3) ein Spiel mit klingenden Münzen, Šol.
  54. cvę̑nkanje, n. das Klimpern ( z. B. mit Münzen).
  55. cvę̑nkati, -am, vb. impf. 1) klingen (wie Metall), M.; denar cvenka, Cig., Jan.; — mit klingenden Münzen klimpern, Cig., C.; — 2) mit Münzen um Geld spielen, indem man sie an die Wand wirft, Šol., Z.; — prim. cvinkati.
  56. cvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = cvenkati, Z.
  57. cvę́nkniti, cvę̑nknem, vb. pf. einen Metallklang von sich geben o. einen solchen hervorbringen, Z.
  58. cvésti, * cvétem in cvəstì, cvətèm, vb. impf. blühen; Ptičice pojo, Rožice cveto, Npes.; — Stoji Moravški trg Lesce, Več lepih deklic v njem cvete, Preš.; kupčija cvete, Cig.; cvetočih lic, von blühendem Aussehen; — obraz mu cvete, er hat ein Kupfergesicht, Cig.; — nohet mi cvete = bele pege dobiva, Št.
  59. cvẹ̑t, * cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.- C.; — beli c., der weiße Fluss, C. *; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, ( dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.
  60. cvẹ̑tast, adj. blumicht, geblümt, Cig., Jan.
  61. cvẹ́tati, -am, vb. impf. blühen, zu blühen pflegen, Mur., Cig.
  62. cvẹ̑tək, -tka, m. 1) dem. cvet; das Blütchen; — 2) = cvetka 3), C.; — 3) die Floskel, h. t.- Cig. (T.); — cvẹtə̀k, -tkà, Cv.
  63. cvətə̀ł, -tlà, adj. blühend, Mur., C.; cvetlo lice, Cig., Ravn.
  64. cvẹ̑tən, -tna, adj. Blüten-, Blumen-: cvetni prah, der Blütenstaub; cvȇtna nedelja, der Palmsonntag; cvȇtni teden, die Palmwoche, Št.; — 2) blumig; cvetno polje; — 3) fein: cvetna moka, das Auszugmehl, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); cvetna kotlovina, das Feinkupfer, V.-Cig.
  65. cvẹténa, f. das Blumenreich: Oj, da te cvetene! Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.).
  66. cvətẹ́ti, -ím, vb. impf. = cvesti.
  67. cvətẹ́vati, -am, vb. impf. zu blühen pflegen, blühen, Mik., nk.
  68. cvẹtíca, f. die Blume; ledene cvetice, Eisblumen, Erj. (Min.).
  69. cvẹtìč, -íča, m. die Blume, ogr.- C.
  70. cvẹtíčast, adj. geblumt; cvetičasta tkanina, Let.
  71. cvẹtı̑čje, n. das Blumenwerk, Let.
  72. cvẹtı̑čnik, m. der Monat Mai, C.
  73. cvẹtína, f. der Butzen, das Ueberbleibsel von der Blüte am Obst, ogr.- C.
  74. cvẹtíšče, n. 1) der Fruchtboden bei der Blüte, C.; — 2) das Blumenbeet, Jan., Šol.
  75. cvẹtı̑t, adj. mit Blumen geschmückt, Cig. (T.).
  76. cvẹ́tje, n. 1) coll. die Blüten; v cvetji biti, in der Blüte stehen, florieren, Cig., Jan., nk.; — das Blumenwerk, Cig.; — živo cvetje, Blumenthiere, Korallenthiere ( zool.), Cig. (T.); — 2) die Blütezeit; o cvetju.
  77. cvẹ́tjiče, n. dem. cvetje; die Blütchen, die Blümchen, Mur., Cig., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad); — c. sv. Frančiška, Cv.
  78. cvẹ̑tka, f. 1) das Blümchen, die Blume; — 2) pl. cvetke, Floskeln in der Rede, Cig.; — 3) = cvetnica, smokva prvega roda, Dict., Osep v Istri- Erj. (Torb.).
  79. cvətlíca, f. die Blume; poljska cvetlica, die Feldblume.
  80. cvətlı̑čar, -rja, m. der Blumenzüchter, der Blumengärtner, Cig., C.; — der Blumist, Cig.
  81. cvətlı̑čarstvọ, n. die Blumengärtnerei, der Blumenbau, Cig.
  82. cvətlíčən, -čna, adj. Blumen-; cvetlični duh, der Blumenduft.
  83. cvətlíčica, f. dem. cvetlica.
  84. cvətlı̑čje, n. das Geblüm; das Blumenreich, Cig.
  85. cvətlı̑čnat, adj. blumenreich, Cig.
  86. cvətlı̑čnik, m. der Blumengarten, Nov.
  87. cvətličnják, m. der Blumengarten, Jan.; das Glashaus, Nov., nk.
  88. cvẹ̑tnat, adj. blütenreich, blumenreich, Cig., Jan.; ob cvetnatih vrteh, LjZv.; — geblumt, Jan.
  89. cvẹtníca, f. 1) der Blumenkelch, ogr.- C.; — 2) der Palmsonntag: na cvetnico, Krelj; — 3) smokva prvega rodu, die Frühfeige, GBrda- Erj. (Torb.).
  90. cvẹtníčən, -čna, adj. cvetnı̑čna nedelja, der Palmsonntag, Kast., Jsvkr.
  91. cvẹ̑tnik, m. 1) der Blumenstrauß, C., der Palmbusch, Guts.; — 2) der Blumengarten, LjZv.; — 3) die Anthologie, Cig. (T.), nk.; — 4) der Wonnemonat, Jan.
  92. cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).
  93. cvẹtoljùb, -ljúba, m. der Blumenliebhaber, Cig., Jan.; der Blumist, Cig.
  94. cvẹ̑tovəc, -vca, m. der Palmbusch, Guts., Jarn., Mur., C.
  95. cvẹ́tovje, n. das Blumenwerk, Cig., Jan.; v les je bilo češuljevje in cvetovje izrezljano, Ravn.
  96. cvẹtovnják, m., pl. cvetovnjaki = živo cvetje, Erj. (Z.), Cig. (T.).
  97. cvı̑č, m. 1) das Gewinsel, das Gequieke, Dict., Jarn., Mur., Jan.; das Gezwitscher, Mur.; — 2) saurer Wein, C., Valj. (Rad); — 3) der Sauerdorn (berberis vulgaris), SlGor.- Erj. (Torb.).
  98. cvičár, -rja, m. 1) = brinjevka, C.; — 2) = cviček, C.
  99. cvíčati, -ím, vb. impf. quieken, winseln, Dict., Guts., Jarn., Jan.; zwitschern: lastovka cviči, C.; jaz sem cvičal, kakor žrjav in lastovica, Dalm.
  100. cvı̑čək, -čka, m. saurer Wein.

   18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601 19.701 19.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA