Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (19.248-19.347)

  1. cipę̑le, f. pl. "lahka ženska obutev", med Muro in Dravo- Zora V., 369.; — prim. madž. czipellö, srlat. zipellus, Mik. (Et.).
  2. cipelíš, m. der Schuh, Habd.; — prim. cipele.
  3. cípən, -pna, adj. Puls-: cipna žila, Mur.
  4. cı̑pər, -pra, m. das Weidenröslein (epilobium montanum), Glas.
  5. cı̑plja, f. die Pulsader, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., C.; c. bije, tolče, tripa, tepe, Cig.
  6. 1. cı̑pnica, f. = ciplja, Mur., Cig.
  7. 2. cı̑pnica, f. 1) die Hütte des Pieperfängers, Cig., M.; — 2) die Lockpfeife des Pieperfängers, M.
  8. cipǫ́te, f. pl. die Füße ( zaničlj.), die Häcksen, Z., C.; ima grobe cipote, C.
  9. cípov, m. der Kuchen, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. tzipó.
  10. cípovəc, -vca, m. = cipov, ogr.- Valj. (Rad).
  11. ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).
  12. ciprę̑sovəc, -vca, m. der Cypressenhain, Cig.
  13. ciprǫ̑n, m. die Cyperntraube, M., Z., Vrtov. (Vin.); sivi, črni c., Z.
  14. cíproš, m. die Heiligenpflanze (santolina chamae-cyparissus), Ip.- Erj. (Rok.).
  15. cirı̑lski, adj. cyrillisch: rabilo je starim Slovencem dvoje pismo, glagolsko in cirilsko, Navr. (Kop. sp.).
  16. cistercijȃn, m. ein Mönch des Cistercienserordens, Cig., Jan.
  17. cistercijȃnəc, -nca, m. = cistercijan, Jan.
  18. cı̑trar, -rja, m. 1) der Zithermacher, Cig.; — 2) der Zitherspieler, Cig., Jan., Jsvkr., Rog.
  19. citráš, m. der Zitherspieler, kajk.- Valj. (Rad).
  20. cı̑trati, -am, vb. impf. die Zither spielen.
  21. cı̑travəc, -vca, m. der Zitherspieler, Cig., Jan.; c. s citrami, Cv.
  22. cı̑trice, f. pl. dem. citre; S sabo vzela citrice, Mile citre pisane, Npes.-K.
  23. citrōnar, -rja, m. der Citronenhändler, Cig.
  24. citrōnovəc, -vca, m. der Citronenbaum (citrus medica), Tuš. (R.), Jan.
  25. cividīn, m. = cebedin, C.
  26. civilizácija, f. die Civilisation; — prim. olika.
  27. cı̑vkati, -am, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen: roke mi civkajo od mraza = peko me, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  28. 1. cíza, f. 1) die Zitze, Kr.- Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).
  29. 2. cíza, f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.- M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.
  30. cízara, f. die Kichererbse (cicer arietinum), M., DZ.
  31. cízarka, f. die Kohlmeise (parus major), BlKr.
  32. cízast, adj. zitzenförmig, Cig.
  33. 1. cízati, -zam, vb. impf. saugen (an der Mutterbrust), Cig., Jan., Štrek.; sesuljo cizati, zulpen, Cig.
  34. 2. cízati, cı̑zam, vb. impf. wiegen, c. se, sich wiegen, Z.; c. se, auf einem Wagen langsam daherfahren, C.
  35. cı̑zej, m. = cizek, Cig., Npes.-K.
  36. 1. cı̑zək, -zka, m. 1) die Zitze an der Mutterbrust, V.-Cig.; — die Kinderdutte, Jan.; — 2) neka vinska trta, Hal.; prim. cec, ses; — 3) der Piston beim Kapselgewehr, Lašče- Levst. (Rok.); — 4) saugendes Füllen, Jan., Št.
  37. 2. cı̑zək, -zka, m. der Zeisig, V.-Cig., Frey. (F.); — prim. čižek.
  38. cizẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sanft rauschend wehen: veter cizi, C.; — 2) sickern: vino cizi iz soda pri sklepih, jvzhŠt.; — prim. cuzeti.
  39. cizle, f. pl. = cize, Št.- Vest.; — prim. 2. ciza.
  40. cizljáti, -ȃm, vb. impf. = cizeti, Fr.- C.
  41. cízovnik, m. zweirädriger Karren, Mik.; — prim. 2. ciza.
  42. cjáziti, -im, vb. impf., pogl. cijaziti.
  43. cjòk, -ǫ́ka, m. der Klumpen: c. železa, Cig.; der Block, DZ.; — prim. čok.
  44. cjǫ́kati, cjǫ̑kam, vb. impf. (das Erz) stufenweise abhauen, V.-Cig.
  45. cǫ̑cati, -am, vb. impf. 1) schwingen, Habd., ogr.- C.; = gibati, mahati, C.; — 2) c. se, schwanken: list se na drevesu coca, ogr.- C.; — prim. cencati.
  46. cofodráti, -ȃm, vb. impf., Polj.; pogl. cefedrati.
  47. 1. còk, cóka, m. die Erzstufe, Jan.; — prim. cjok.
  48. 2. còk, cóka, m. der Sudelfleck, Jan., C., M.; če brazdač jé, dela coke, Fr.- C.
  49. cókast, adj. besudelt: cokasta miza, C.
  50. cokáti, -ȃm, vb. impf. patschen, Z.; sudeln, Schmutzflecke machen, Jan., C., M.; — prim. cvokati.
  51. cokítati, -am, -čem, vb. impf. patschen: po blatu c., Fr.- C.
  52. cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.- Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).
  53. cǫ̑klar, -rja, m. 1) der Holzschuhmacher, M., Kres; — 2) der Holzschuhe trägt, Z., Kres; tudi: coklár, Št.
  54. cokláti, -ȃm, vb. impf. in Holzschuhen einhergehen: beim Gehen stark und ungeschickt auftreten, M., Z.; — prim. cokla.
  55. cǫ̑klica, f. dem. cokla; V coklicah rasel, V ličnatem plašč', Vod. (Pes.).
  56. cokljáti, -ȃm, vb. impf. patscheln: po blatu c., Cig.; — prim. cokati.
  57. cókniti, cȏknem, vb. pf. patschend werfen oder fallen, C., Z.
  58. cókol, m. die Sandale, Habd., Valj. (Rad); — prim. cokla.
  59. cokolár, -rja, m. der Barfüßermönch, Krelj.
  60. cokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) im Koth patschen, strampfen, C., Z.; — 2) schmatzend und sudelnd essen, C.
  61. 1. cǫ̑l, m. der Zoll; tri cole dolg.
  62. 2. cǫ̑l, m. die Zollgebür, der Zoll, Mur., Jan., Cig.; — prim. carina.
  63. 3. cǫ̑l, m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava ( Št.)- Vest.; — prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.
  64. cǫ̑la, f. = col, der Zoll (als Längenmaß).
  65. cǫ̑lən, -lna, adj. Zoll-: colni urad, das Zollamt; c. uradnik, der Zollbeamte, Cig., Jan.
  66. colíšče, n. das Zollamt, DZ.
  67. cǫ̑liti, -im, vb. impf. = cole za drva sekati ali žagati, C.; — prim. 3. col.
  68. colja, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
  69. cǫ̑lnar, -rja, m. der Zöllner; — po nem.
  70. colnı̑ja, f. colni urad, das Zollamt, Cig., Jan., DZ.; mala c., das Nebenzollamt, DZ.
  71. colnı̑jski, adj. zollämtlich, Cig., Jan.
  72. cǫ̑lnik, m. der Zollbeamte, Cig., Jan.
  73. cọ́na, f. iz nem. Zuname, C., ogr.- Valj. (Rad); pogl. priimek.
  74. cónfniti, cȏnfnem, vb. pf. den Muth verlieren, demüthiger werden, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. cavfniti.
  75. cọ́novati, -ujem, vb. impf. = priimke davati, C., ogr.- Valj. (Rad); — prim. cona.
  76. cǫ̑nta, f. ein liederliches Weib, die Metze, Cig., C.; s cifami in contami se pečati, Pohl. (Km.); izgonjena conta, Bas.
  77. còp, interj. posnemanje besedi podobnega glasu, jvzhŠt.
  78. cọ̑panj, m. die Langstange am Rüstwagen, Cig.; — iz nem. Zugbaum, C. (?)
  79. cọ̑panjək, -njka, m. = copanj, Z., jvzhŠt.
  80. copȃta, f. 1) der Flechtschuh, der Filzschuh, die Patsche; — 2) der Pantoffel, Z., Zora, Gor.; — tudi: die Sandale, C., Polj.; — prim. it. ciabatta, alter Schuh.
  81. copȃtar, -rja, m. kdor copate dela ali prodaja, Z.
  82. cȏpati, -am, vb. impf. mit Geräusch fallen, C.; mit den Füßen stampfen, C.; schleppen, Trst. (Let.).
  83. cọ́pər, -pra, m. der Zauber, Mur., Valj. (Rad); — iz nem.
  84. cȏpkati, -am, vb. impf. dem. copati: Laute hervorbringen wie z. B. die Drescher beim Dreschen, M.
  85. copolòp, -ǫ́pa, m. človek, ki nerodno stopa, BlKr.
  86. copòt, -óta, m. das Gestampfe, das Getrampel z. B. eines laufenden Pferdes, Cig., Jan., Mik.
  87. copotálọ, n. der Stampfer, M., Z.
  88. copotȃnje, n. das Stampfen.
  89. copotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stampfen, trampeln; — patschen: dež copoče in gre, Z., C.; c. po vodi, Zora.
  90. copótəc, -tca, m. = ceptec, Polj.
  91. copotı̑n, m. der Trampler, C.
  92. cọ̑prati, -am, vb. impf. zaubern; — iz nem.; pogl. čarati.
  93. cọ̑pravəc, -vca, m. = coprnik 1), Škrinj.- Valj. (Rad).
  94. cọ̑prnik, m. 1) der Zauberer; — 2) das große Nachtpfauenauge, Solkan- Erj. (Torb.).
  95. cọ̑prnjak, m. = coprnik, Mur., Prip.- Mik.
  96. cǫ́ta, f. der Fetzen, Jan., Št.; — iz nem. Zotte.
  97. cóvək, -vka, m. der Klumpen, Jan.; der Klotz, Valj. (Rad).
  98. crčáti, -ím, vb. impf. = cvrčati, Mik. (Et.).
  99. crẹ̑nsa, f., Tuš. (R.); pogl. čremsa.
  100. crẹ̑t, m. eine Art Bergstrauch, Valj. (Rad); die Bergkiefer (pinus pumilio), C.

   18.748 18.848 18.948 19.048 19.148 19.248 19.348 19.448 19.548 19.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA