Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (19.201-19.300)

  1. cikȃłnik, m. "neka priprava v ribjo lov: na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnkov z vado; nanj love sosebno ogorje", Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.).
  2. 1. cíkast, adj. weißgefleckt, mit weißem Rücken, Bes., Nov.; cikasta živina, Kr.; — prim. 2. cik, 2. cika.
  3. 2. cíkast, adj. in Essigsäure übergehend: cikasto vino, Dol., Št.; — prim. 2. cikati.
  4. 1. cíkati, cı̑kam, vb. impf. zirpen, Cig.; piepen, Z.
  5. 2. cíkati, cı̑kam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
  6. cı̑kavt, m. die Singdrossel (turdus musicus), Cig., Gor.; — prim. 1. cik.
  7. cı̑kəc, -kca, m. = cikavt, Dol.
  8. cı̑kla, f. = pesa, C., Valj. (Rad); — iz cvikla; hs. cvekla, novogrško σευ̃κλον, Mik. (Et.).
  9. cı̑klja, f. weißgefleckte Kuh, Cig.; — prim. 2. cika.
  10. cı̑kljast, adj. weißgefleckt, Cig., M.
  11. cikloīda, f. neka kriva črta, die Cykloide ( mech.), Cig. (T.).
  12. 1. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. einen Pieplaut von sich geben, Z.; mucksen, C.; — prim. 1. cikati.
  13. 2. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. in die saure Gährung übergehen, sauer werden: vino je ciknilo, ist sauer geworden, Cig., Št., Dol.; (tudi impf.: vino že cikne = cika, jvzhŠt.) na kaj dvoumnega c., eine zweideutige Anspielung machen, Cv.
  14. cikórija, * f. die Cichorie, die Wegwarte (cichorium *intibus), Tuš. (R.).
  15. cilīndər, -dra, m. der Cylinder; — prim. valj.
  16. cìlj, cílja, m. das Ziel, der Endzweck: cilj in konec našega življenja; — iz nem.
  17. cìn, cína, m. 1) = kositer, das Zinn (stannum); — 2) die Glasur der Töpfer, Polj.
  18. cı̑nar, -rja, m. = kositrar, der Zinngießer, Cig.
  19. cínast, adj. 1) zinnen; — 2) mit Glasur überzogen: c. lonec, Polj.; — 3) mit Glatteis überzogen: drevje je cinasto, Dol.
  20. cincáriti, -ȃrim, vb. impf. = cincati, SlN.
  21. cı̑ncati, -am, vb. impf. 1) auf und ab bewegen: dremaje z glavo kinkati, Lašče- Erj. (Torb.); kobila z glavo v tla cinca, Levst. (Zb. sp.); — schwerfällig gehen: pes cinca hodeč po treh nogah, M.; — schwanken, Cig., C.; — 2) langsam, zaudernd etwas thun, unentschlossen sein; — prim. cencati, cuncati.
  22. cı̑ndrc, m. ein an den Schultern hangender weiblicher Unterrock, Goriš.
  23. 1. cı̑nək, * -nka, m., pogl. 1. cink.
  24. 2. cı̑nək, -nka, m., pogl. 2. cink.
  25. cínək, -nka, adj. = činek, majhen, Trst. (Let.), Št.
  26. cíngati, cı̑ngam, vb. impf. 1) klingeln, ogr.- C., Z.; — 2) schaukeln, Štrek.
  27. cíngəlj, -glja, m. 1) das Glöcklein, C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; — 2) etwas Hangendes: cingelj cinglja, cokelj coklja, cingelj dolu pade, cokelj ga popade, (svinja in želod), Ip.- Erj. (Torb.); — der Eiszapfen, C.
  28. cı̑ngəljc, (-gljəc), -gəljca, m. dem. cingelj; das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Z., Ljub.
  29. cı̑ngəljčək, -čka, m. dem. cingeljc, istega pomena, Ljub.
  30. cingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingen: petica cingeče, Z.; klingeln, C., vzhŠt.; zvončki cingečejo, Več.
  31. cingljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen; zvončki cingljajo; na kupico cingljaje vino klicati, LjZv.
  32. cíngola, f. 1) das Schöllkraut (chelidonium majus), C.; — 2) pl. cingole ( zaničlj. o nogah), die Häcksen, C.
  33. cínjav, adj. glatteisig, vzhŠt.- C.; — prim. cinast 3).
  34. 1. cı̑nk, m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
  35. 2. cı̑nk, m. das Zink.
  36. cı̑nkast, adj. 1) voll Fettaugen: cinkasta juha, Z.; — 2) mit dem grauen Star behaftet, Dict., C., Dol.; ali si cinkast, da ne vidiš? Dol.
  37. cínkati, cı̑nkam, vb. impf. 1) klingen, klingeln, ogr.- M., C.; — 2) z roke zbijati denar (neka igra), Notr.
  38. cı̑nklja, f. der Gartenammer (emberiza hortulana), Z.
  39. cinkòt, -óta, m. das Geklingel: c. kraguljcev, Vrt.; das Geklirre, Zora.
  40. cinǫ́bər, -bra, m. das Zinnober.
  41. cínovəc, -vca, m. der Zinnstein, Cig.
  42. cintor, m. = pokopaliče, ogr.- C.; — iz lat. coemeterium.
  43. 1. cìp, cípa, m. 1) der Pulsschlag, Mur., Cig.; der Pendelschlag, M.; — 2) = strnad, C.
  44. 2. cìp, cípa, m. der Zipf, Jan., C., Rož.- Kres; — iz nem.
  45. cı̑par, -rja, m. der Pieperfänger, Z., Ljub.
  46. cípati, cı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) schlagen: žila ciplje, Z.; — 2) schwerfällig gehen: c. kakor konj, C.
  47. cı̑pčək, -čka, m. dem. cipec, das Gaumenzäpfchen, Cig., M.; — prim. 2. cip.
  48. cipę̑le, f. pl. "lahka ženska obutev", med Muro in Dravo- Zora V., 369.; — prim. madž. czipellö, srlat. zipellus, Mik. (Et.).
  49. cipelíš, m. der Schuh, Habd.; — prim. cipele.
  50. cípən, -pna, adj. Puls-: cipna žila, Mur.
  51. cı̑pər, -pra, m. das Weidenröslein (epilobium montanum), Glas.
  52. cı̑plja, f. die Pulsader, Guts., Mur., V.-Cig., Jan., C.; c. bije, tolče, tripa, tepe, Cig.
  53. 1. cı̑pnica, f. = ciplja, Mur., Cig.
  54. 2. cı̑pnica, f. 1) die Hütte des Pieperfängers, Cig., M.; — 2) die Lockpfeife des Pieperfängers, M.
  55. cipǫ́te, f. pl. die Füße ( zaničlj.), die Häcksen, Z., C.; ima grobe cipote, C.
  56. cípov, m. der Kuchen, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž. tzipó.
  57. cípovəc, -vca, m. = cipov, ogr.- Valj. (Rad).
  58. ciprès, -ésa, m. = cipresa, Valj. (Rad).
  59. ciprę̑sovəc, -vca, m. der Cypressenhain, Cig.
  60. ciprǫ̑n, m. die Cyperntraube, M., Z., Vrtov. (Vin.); sivi, črni c., Z.
  61. cíproš, m. die Heiligenpflanze (santolina chamae-cyparissus), Ip.- Erj. (Rok.).
  62. cirı̑lski, adj. cyrillisch: rabilo je starim Slovencem dvoje pismo, glagolsko in cirilsko, Navr. (Kop. sp.).
  63. cistercijȃn, m. ein Mönch des Cistercienserordens, Cig., Jan.
  64. cistercijȃnəc, -nca, m. = cistercijan, Jan.
  65. cı̑trar, -rja, m. 1) der Zithermacher, Cig.; — 2) der Zitherspieler, Cig., Jan., Jsvkr., Rog.
  66. citráš, m. der Zitherspieler, kajk.- Valj. (Rad).
  67. cı̑trati, -am, vb. impf. die Zither spielen.
  68. cı̑travəc, -vca, m. der Zitherspieler, Cig., Jan.; c. s citrami, Cv.
  69. cı̑trice, f. pl. dem. citre; S sabo vzela citrice, Mile citre pisane, Npes.-K.
  70. citrōnar, -rja, m. der Citronenhändler, Cig.
  71. citrōnovəc, -vca, m. der Citronenbaum (citrus medica), Tuš. (R.), Jan.
  72. cividīn, m. = cebedin, C.
  73. civilizácija, f. die Civilisation; — prim. olika.
  74. cı̑vkati, -am, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen: roke mi civkajo od mraza = peko me, Soška dol.- Erj. (Torb.).
  75. 1. cíza, f. 1) die Zitze, Kr.- Valj. (Rad); — 2) das Stutenfüllen, Jan., M., Valj. (Rad).
  76. 2. cíza, f. zweirädriger Schubkarren (ohne Wagentruhe), Gor.; tudi pl. cize, Cig., Jan., Rib.- M.; — prim. lat. cisium, št.-nem. Zeiselwagen, Vest. I. 15.
  77. cízara, f. die Kichererbse (cicer arietinum), M., DZ.
  78. cízarka, f. die Kohlmeise (parus major), BlKr.
  79. cízast, adj. zitzenförmig, Cig.
  80. 1. cízati, -zam, vb. impf. saugen (an der Mutterbrust), Cig., Jan., Štrek.; sesuljo cizati, zulpen, Cig.
  81. 2. cízati, cı̑zam, vb. impf. wiegen, c. se, sich wiegen, Z.; c. se, auf einem Wagen langsam daherfahren, C.
  82. cı̑zej, m. = cizek, Cig., Npes.-K.
  83. 1. cı̑zək, -zka, m. 1) die Zitze an der Mutterbrust, V.-Cig.; — die Kinderdutte, Jan.; — 2) neka vinska trta, Hal.; prim. cec, ses; — 3) der Piston beim Kapselgewehr, Lašče- Levst. (Rok.); — 4) saugendes Füllen, Jan., Št.
  84. 2. cı̑zək, -zka, m. der Zeisig, V.-Cig., Frey. (F.); — prim. čižek.
  85. cizẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sanft rauschend wehen: veter cizi, C.; — 2) sickern: vino cizi iz soda pri sklepih, jvzhŠt.; — prim. cuzeti.
  86. cizle, f. pl. = cize, Št.- Vest.; — prim. 2. ciza.
  87. cizljáti, -ȃm, vb. impf. = cizeti, Fr.- C.
  88. cízovnik, m. zweirädriger Karren, Mik.; — prim. 2. ciza.
  89. cjáziti, -im, vb. impf., pogl. cijaziti.
  90. cjòk, -ǫ́ka, m. der Klumpen: c. železa, Cig.; der Block, DZ.; — prim. čok.
  91. cjǫ́kati, cjǫ̑kam, vb. impf. (das Erz) stufenweise abhauen, V.-Cig.
  92. cǫ̑cati, -am, vb. impf. 1) schwingen, Habd., ogr.- C.; = gibati, mahati, C.; — 2) c. se, schwanken: list se na drevesu coca, ogr.- C.; — prim. cencati.
  93. cofodráti, -ȃm, vb. impf., Polj.; pogl. cefedrati.
  94. 1. còk, cóka, m. die Erzstufe, Jan.; — prim. cjok.
  95. 2. còk, cóka, m. der Sudelfleck, Jan., C., M.; če brazdač jé, dela coke, Fr.- C.
  96. cókast, adj. besudelt: cokasta miza, C.
  97. cokáti, -ȃm, vb. impf. patschen, Z.; sudeln, Schmutzflecke machen, Jan., C., M.; — prim. cvokati.
  98. cokítati, -am, -čem, vb. impf. patschen: po blatu c., Fr.- C.
  99. cǫ̑kla, f. 1) der Holzschuh: v coklah hoditi; — 2) die Sandale, Kr.- Valj. (Rad); prim. cokol; — 3) der Radschuh, der Hemmschuh beim Wagen; s coklo zavreti; — 4) deščica pri kolovratu, na katero predica z nogo pritiska, Dol.; — 5) schwerfälliger Fußgänger, M.; — prim. it. zoccolo, der Holzschuh, srvn. zockel, Mik. (Et.).
  100. cǫ̑klar, -rja, m. 1) der Holzschuhmacher, M., Kres; — 2) der Holzschuhe trägt, Z., Kres; tudi: coklár, Št.

   18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201 19.301 19.401 19.501 19.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA