Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (19.148-19.247)

  1. cę̑vje, n. = orodje, Jan.; prim. cev, m.
  2. cẹ̑vka, f. dem. cev; 1) das Röhrchen; — das Tabakpfeifenröhrchen; kolovratna c., die Spule am Spinnrad, C.; Predem nit na cevko, Danj. (Posv. p.); — die Weberspule, Gor.; — Evstahova c., die Eustachische Röhre ( zool.), Cig. (T.); — das Gefäß ( bot.), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Tuš. (R.).
  3. cẹ̑vkar, -rja, m. der Röhrenwurm (serpula), Erj. (Ž.).
  4. cẹ̑vkast, adj. röhrenförmig; — röhrig.
  5. cẹvkáš, m., pl. cevkaši, die Röhrenquallen (syphonophora), Erj. (Z.).
  6. cẹ̑vkati, -am, vb. impf. = s cevko cepiti, röhreln, Cig.
  7. cẹ̑vnica, f. 1) led, ki se napravi okoli rozg, kadar dež zmrzne, Št.; — 2) = orgle, C.; (= citre, Levst. [Zb. sp.]; prim. stsl. cêvьnica, lyra).
  8. cẹ̑vnik, m. der Röhrenbohrer, Cig.
  9. cẹvnják, m. 1) das Spulengestell, der Spulenstock, h. t.- Cig. (T.); — 2) der Röhrenwurm (serpula), Cig.
  10. cẹvocvẹ̑tka, f., pl. cevocvetke, Röhrenblumen (gamopetalae), Tuš. (R.).
  11. cevǫ̑vje, n. coll. = orodje: čebelarsko c., Gol., Gor.; — prim. cevje.
  12. cẹ̑vstvọ, n. das Gefäßsystem, Cig., Jan.
  13. cę̑vta, f. = cefta, cehta, der Wassereimer, Cig., C., Valj. (Rad).
  14. cəzẹ́ti, -ím, vb. impf., C., jvzhŠt.; pogl. cizeti, cuzeti.
  15. cəzljáti, -ȃm, vb. impf., Cig.; pogl. cizljati.
  16. cı̑ba, * f. das Hühnchen (s to besedo se kličejo piščeta), M., Št.; — die Henne, Štrek.
  17. cíbara, f. = cibora, Z., Mik. (Et.).
  18. cíbica, f. dem. ciba; das Hühnchen, M., Št.
  19. cíbora, f. die Kriechenpflaume (prunus insititia), Kr.- Erj. (Torb.), Tuš. (R.); — francoska cibora, die Mirabelle (Reine-Claude), Tuš. (R.); — prim. bav. zeibern, švab. zipper, Levst. (Rok.).
  20. cı̑c, m. neka vrsta katuna, der Zits, M., C.
  21. cı̑cast, adj. aus Zits, M.; Imajo cicasta krila pa avbe zlate, Npes.- Kr.; cicasta janka, Npes. ( Kor.)- Kres.
  22. cı̑cati, -am, vb. impf. mit stumpfem Messer schneiden, C., Z.; — überhaupt: langsam, saumselig etwas thun, C.; — langsam, schwerfällig gehen: upehan po kamenju osel cica, Levst. (Zb. sp.).
  23. cı̑cək, -cka, m. neko grozdje; črni c., blauer Ritschener, Trumm.
  24. cífa, f. 1) die Franse an einem zerissenen Kleide, Cig.; — 2) die Schlampe, Cig., C., Kr.; — prim. kor.-nem. zifer, Schelte gegen liederliche Frauenzimmer.
  25. cı̑fra, f. 1) die Ziffer, (iz nem.); — 2) der Schmuck, die Zier, C.; der Putz, kajk.- Valj. (Rad); — pl. cifre, der Flitter, ogr.- C.; die Fransen, Šol.; prim. madž. cifra.
  26. cı̑frast, adj. bunt, verziert, geschmückt, ogr.- C.; gefranst, Z.
  27. cı̑frati, -am, vb. impf. zieren, bunt schmücken, aufputzen, ogr.- C., Z.; c. se, sich malen, Dol.- Levst. (Rok.).
  28. cı̑frenik, m. = cifrenica, Cig.
  29. cíga, f. der Flaschenzug, Ptuj- C.; — prim. cigati.
  30. cı̑galica, f. 1) die Zwickmühle, V.-Cig.; — 2) die Schliche, der Weg eines Wildes, C.; — 3) eine nicht recht verbundene Masche im Netze, die Reitmasche, V.-Cig.
  31. cigàn, -ána, m. der Zigeuner; smeje se kakor cigan belemu kruhu, vesel kakor cigan, kadar sekirico najde, Levst. (Rok.); — 2) der Gauner, der Betrüger; — 3) eine Traubenart: der Kleinungar, M., Vrtov. (Vin.); drobni, črni c., C.; — temnordeče jabolko rdečkastega mesa, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
  32. cigȃnčək, -čka, m. dem. ciganek; der Zigeunerknabe.
  33. ciganè, -ę́ta, m. = ciganček, Cig.
  34. ciganíca, f. die Zigeunerin, Mur., jvzhŠt.; — tudi psovka nemarno oblečeni ženski, jvzhŠt.
  35. ciganìč, -íča, m. = ciganček, Jurč.
  36. ciganı̑ja, f. die Zigeunerei, das Zigeunerthum, Mur.; — die Prellerei, Mur.
  37. cigániti, cigȃnim, vb. impf. 1) herumschweifen, zigeunern, Mur., Cig., Jan.; tudi: c. se, Cig.; — 2) prellen, betrügen, übervortheilen; — za kako reč koga c., etwas von jemandem in zudringlicher Weise zu erbetteln suchen, jvzhŠt.
  38. cigȃnstvọ, n. 1) das Zigeunerthum; — 2) die Gaunerei, Cig., Jan.
  39. cı̑gati, -am, vb. impf. slabo gosti, Cig., Jan., C., M.; c. po strunah, nk.; — prim. it. ( dial.) zigare, kričati. (?)
  40. cı̑gavəc, -vca, m. der Fiedler, Jan.
  41. cı̑gəł, -gla, m., M., pogl. cegel, opeka.
  42. cigọ́liti, -gọ̑lim, vb. impf. knarren (von Rädern), C.; — mit einem stumpfen Messer langsam und schlecht schneiden, C.; — schlecht geigen, C.; škripač na gosli cigoli ("ciguli"), Lašče- Levst. (Rok.); — prim. it. cigolare, knarren, klirren (o kolesu), Levst. (Rok.).
  43. cigotáti, -ȃm, vb. impf. schwirren, kreischen, Trst. (Let.); — mit stumpfem Messer schneiden, C.; — prim. cigoliti.
  44. cigútati, -am, vb. impf. = cigotati, C.
  45. cijān, m. neka plinasta kemična tvarina, das Cyan, Cig. (T.).
  46. cijȃz, m. der Zögerer, langsamer Mensch, (cjaz) Ravn.- Cig.; ein langsamer Bote, V.-Cig.
  47. cijáza, f. ein langsames Weib, (cjaza) Ravn.- M.
  48. cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)
  49. cijȏha, f. 1) der Kohlensack, Šol.; — 2) ein Collo (v trgovskem govoru), Cig., DZ.; — prim. kor.-nem. zieche, der Bettüberzug.
  50. 1. cı̑k, m. die Singdrossel (turdus musicus), Vranja v Istri- Erj. (Torb.); (= dlesk, der Kernbeißer, C.).
  51. 2. cı̑k, m. po hrbtu bel vol, Polj.
  52. 3. cìk, cíka, m. 1) essigsaurer Geschmack des Weines, Nov.; vino na cik vleče, jvzhŠt.; — 2) in Essig übergehender Wein: bolna vina, zavrelice, ciki, Nov.; — prim. 2. cikati.
  53. 2. cíka, f. krava z belkastim hrbtom, Krn- Erj. (Torb.), Kr.; — prim. 2. cik.
  54. cikȃłnik, m. "neka priprava v ribjo lov: na dolzem motvozu je po vrsti navezanih več trnkov z vado; nanj love sosebno ogorje", Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.).
  55. 1. cíkast, adj. weißgefleckt, mit weißem Rücken, Bes., Nov.; cikasta živina, Kr.; — prim. 2. cik, 2. cika.
  56. 2. cíkast, adj. in Essigsäure übergehend: cikasto vino, Dol., Št.; — prim. 2. cikati.
  57. 1. cíkati, cı̑kam, vb. impf. zirpen, Cig.; piepen, Z.
  58. 2. cíkati, cı̑kam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
  59. cı̑kavt, m. die Singdrossel (turdus musicus), Cig., Gor.; — prim. 1. cik.
  60. cı̑kəc, -kca, m. = cikavt, Dol.
  61. cı̑kla, f. = pesa, C., Valj. (Rad); — iz cvikla; hs. cvekla, novogrško σευ̃κλον, Mik. (Et.).
  62. cı̑klja, f. weißgefleckte Kuh, Cig.; — prim. 2. cika.
  63. cı̑kljast, adj. weißgefleckt, Cig., M.
  64. cikloīda, f. neka kriva črta, die Cykloide ( mech.), Cig. (T.).
  65. 1. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. einen Pieplaut von sich geben, Z.; mucksen, C.; — prim. 1. cikati.
  66. 2. cíkniti, cı̑knem, vb. pf. in die saure Gährung übergehen, sauer werden: vino je ciknilo, ist sauer geworden, Cig., Št., Dol.; (tudi impf.: vino že cikne = cika, jvzhŠt.) na kaj dvoumnega c., eine zweideutige Anspielung machen, Cv.
  67. cikórija, * f. die Cichorie, die Wegwarte (cichorium *intibus), Tuš. (R.).
  68. cilīndər, -dra, m. der Cylinder; — prim. valj.
  69. cìlj, cílja, m. das Ziel, der Endzweck: cilj in konec našega življenja; — iz nem.
  70. cìn, cína, m. 1) = kositer, das Zinn (stannum); — 2) die Glasur der Töpfer, Polj.
  71. cı̑nar, -rja, m. = kositrar, der Zinngießer, Cig.
  72. cínast, adj. 1) zinnen; — 2) mit Glasur überzogen: c. lonec, Polj.; — 3) mit Glatteis überzogen: drevje je cinasto, Dol.
  73. cincáriti, -ȃrim, vb. impf. = cincati, SlN.
  74. cı̑ncati, -am, vb. impf. 1) auf und ab bewegen: dremaje z glavo kinkati, Lašče- Erj. (Torb.); kobila z glavo v tla cinca, Levst. (Zb. sp.); — schwerfällig gehen: pes cinca hodeč po treh nogah, M.; — schwanken, Cig., C.; — 2) langsam, zaudernd etwas thun, unentschlossen sein; — prim. cencati, cuncati.
  75. cı̑ndrc, m. ein an den Schultern hangender weiblicher Unterrock, Goriš.
  76. 1. cı̑nək, * -nka, m., pogl. 1. cink.
  77. 2. cı̑nək, -nka, m., pogl. 2. cink.
  78. cínək, -nka, adj. = činek, majhen, Trst. (Let.), Št.
  79. cíngati, cı̑ngam, vb. impf. 1) klingeln, ogr.- C., Z.; — 2) schaukeln, Štrek.
  80. cíngəlj, -glja, m. 1) das Glöcklein, C.; — das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; — 2) etwas Hangendes: cingelj cinglja, cokelj coklja, cingelj dolu pade, cokelj ga popade, (svinja in želod), Ip.- Erj. (Torb.); — der Eiszapfen, C.
  81. cı̑ngəljc, (-gljəc), -gəljca, m. dem. cingelj; das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Z., Ljub.
  82. cı̑ngəljčək, -čka, m. dem. cingeljc, istega pomena, Ljub.
  83. cingetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingen: petica cingeče, Z.; klingeln, C., vzhŠt.; zvončki cingečejo, Več.
  84. cingljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen; zvončki cingljajo; na kupico cingljaje vino klicati, LjZv.
  85. cíngola, f. 1) das Schöllkraut (chelidonium majus), C.; — 2) pl. cingole ( zaničlj. o nogah), die Häcksen, C.
  86. cínjav, adj. glatteisig, vzhŠt.- C.; — prim. cinast 3).
  87. 1. cı̑nk, m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
  88. 2. cı̑nk, m. das Zink.
  89. cı̑nkast, adj. 1) voll Fettaugen: cinkasta juha, Z.; — 2) mit dem grauen Star behaftet, Dict., C., Dol.; ali si cinkast, da ne vidiš? Dol.
  90. cínkati, cı̑nkam, vb. impf. 1) klingen, klingeln, ogr.- M., C.; — 2) z roke zbijati denar (neka igra), Notr.
  91. cı̑nklja, f. der Gartenammer (emberiza hortulana), Z.
  92. cinkòt, -óta, m. das Geklingel: c. kraguljcev, Vrt.; das Geklirre, Zora.
  93. cinǫ́bər, -bra, m. das Zinnober.
  94. cínovəc, -vca, m. der Zinnstein, Cig.
  95. cintor, m. = pokopaliče, ogr.- C.; — iz lat. coemeterium.
  96. 1. cìp, cípa, m. 1) der Pulsschlag, Mur., Cig.; der Pendelschlag, M.; — 2) = strnad, C.
  97. 2. cìp, cípa, m. der Zipf, Jan., C., Rož.- Kres; — iz nem.
  98. cı̑par, -rja, m. der Pieperfänger, Z., Ljub.
  99. cípati, cı̑pam, -pljem, vb. impf. 1) schlagen: žila ciplje, Z.; — 2) schwerfällig gehen: c. kakor konj, C.
  100. cı̑pčək, -čka, m. dem. cipec, das Gaumenzäpfchen, Cig., M.; — prim. 2. cip.

   18.648 18.748 18.848 18.948 19.048 19.148 19.248 19.348 19.448 19.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA