Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (18.801-18.900)

  1. bȗtež, m. = butec, der Tölpel, Kr.
  2. bȗtič, m. der Schafbock, C.
  3. bútiti, bȗtim, vb. pf. 1) stark anstoßen; v steno b.; na tla b., wuchtig fallen; stürzen: med sovražnike b., Jan.; butilo mu je v glavo, plötzlich fiel es ihm ein, LjZv.; — 2) unsanft stoßen oder werfen: na tla butiti koga.
  4. bútniti, bȗtnem, vb. pf. = butiti.
  5. butoglȃvəc, -vca, m. der Kaulkopf (mlada žaba), Polžane (Ist.)- Erj. (Torb.).
  6. butolę̑nka, m. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  7. bútora, f. = butara, Meg., Trub., Krelj.
  8. buzakljȗna, interj. = buzarona! sapperment! LjZv.
  9. buzakljȗnski, adj. (lepše rečeno, nam. buzaronski), Jan., Preš.
  10. buzarǫ̑na, interj. sapperment! (tudi: buzaraca, Gor.).
  11. buzdahȃn, m. = buzdovan, Krelj, (buzhihan, Dict.).
  12. buzdovȃn, m. der Streitkolben, Cig., Jan.; — hs. iz tur. bozdogan.
  13. búžəlj, -žlja, m. neko jabolko, C.
  14. bužgáti, -ȃm, vb. impf. schälen: b. fižol, turščico, orehe, (bəžgati) Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  15. bȗžika, f. das Gänschen, C.; — prim. buža.
  16. bužína, f. = lupina, Tolm., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. it. buccia, buccio, die Schale der Früchte, Erj. (Torb.).
  17. búžiti, -im, vb. impf. = lupiti, ružiti, Plužna- Erj. (Torb.); — prim. bužina.
  18. bȗžkati, -am, vb. impf. = bužiti, bužgati: koruzo b., Naklo ( Gor.).
  19. bȗžnica, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  20. bzíkanica, f. die Spritzbüchse, die Spritze, Mur., ogr.- Valj. (Rad).
  21. 1. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. eine Flüssigkeit durch eine kleine Oeffnung mit Gewalt pressen, spritzen, Mur., SlGor.
  22. 2. bzíkati, -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.
  23. bzíkniti, bzı̑knem, vb. pf. spritzen, Mur., Mik.
  24. cábati, -am, vb. impf. ausschlagen, Cig.; — prim. becati.
  25. cábniti, cȃbnem, vb. pf. ausschlagen, Cig., C.; — prim. cebniti.
  26. cácati, -am, vb. impf. 1) kleistern, schmieren, Guts., Mur.; — 2) verzärteln: svoje telo c., ogr.- C.
  27. cácavən, -vna, adj. verzärtelt, empfindlich, ogr.- C.
  28. cácniti, cȃcnem, vb. pf. schmeißen, werfen, Guts.
  29. cȃdra, f. rdeča volnena krpa na komatu, Gor.- SlN.; — prim. candra.
  30. cȃf, m. der Gerichtsdiener, der Scherge, Pohl., Mik. (Et.); der Ueberreiter, C.; — prim. it. zaffo, der Häscher.
  31. 1. cafáti, -ȃm, vb. impf. = kapati, Fr.- C.
  32. 2. cȃfati, -am, vb. impf. = cavfati, C.
  33. cafedráti, -ȃm, vb. impf., pogl. cefedrati.
  34. cafljáti, -ȃm, vb. impf. = kapljati, C.; — prim. 1. cafati.
  35. 1. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = kaniti, C.
  36. 2. cáfniti, cȃfnem, vb. pf. = cavfniti, zurücktreten: konj, junec cafne, C.
  37. cafodráti, -ȃm, vb. impf. hitro hoditi, da cape lete od človeka, C.; — prim. cefedrati.
  38. cafotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = 1. cafati, C.
  39. cafráti, -ȃm, vb. impf. = cafodrati, Fr.- C.; — prim. cefrati.
  40. cafudráti, -ȃm, vb. impf. nekaj omašnega težko nesti, Levst. (Rok.); — prim. cefedrati.
  41. cafúta, f. ein liederliches Frauenzimmer, die Schlampe, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.
  42. cágati, -am, vb. impf. zagen; — iz nem.
  43. cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.
  44. cájhnati, -am, vb. impf. wehklagen, Lašče- Levst. (Rok.), Polj.; — prim. cajhen 1).
  45. cajhnováti, -ȗjem, vb. impf. = cajhnati, C.
  46. cȃjna, f. der Handkorb, Cig., Kor., Št.; — iz nem.; prim. kor.-nem. zane, Mik. (Et.); avstr.-nem. die Zaine = Handkorb.
  47. cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.- Valj. (Rad); — prim. cajnati.
  48. cȃjnati, -am, vb. impf. železo c., Stabeisen machen, das Eisen zu Zainen verarbeiten, zainen; — iz nem.
  49. cȃjnica, f. dem. cajna; das Handkörbchen.
  50. cákər, indecl. v caker hoditi s kom, s kako rečjo, mit jemandem, mit einer Sache umgehen, gebaren, behandeln, Jan., M., Gor.; — iz nem.; prim. bav. zu acker gen, mit jemandem zu schaffen haben; prim. tudi: ne znata si v oralu hoditi, sie zwei sind uneinig, Guts.
  51. cȃklja, f. der Morast, Z., (cekla) Guts., Mur.
  52. cȃkljast, adj. morastig, ceklast, Guts., Mur.
  53. cakljáti se, -ȃm se, vb. impf. batzig sein, C.
  54. cála, f. die bestimmte Zeit: ob cali živini polagati, krava je uže blizu cale (wird bald werfen), Fr.- C.; — iz nem. Zeile?
  55. cȃnc, m. v canc (canec) iti, traben, Št.- Cig.; — prim. cenc.
  56. cȃncavəc, -vca, der Zögerer, Zauderer, Mariborska ok.- Kres; — prim. cencati.
  57. cándər, -dra, m. 1) der Fetzen: candri od njega vise, Dol.; — 2) der Zerlumpte, Dol.
  58. cȃndra, f. der Fetzen, der Lappen, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. zalder, zader f. etwas Faserichtes. (?)
  59. cȃndrati, -am, vb. impf. zerreißen, Fr.- C.
  60. cándrav, adj. fetzig, lappig, Cig., Jan.; — zerlumpt, Dict., Mur., vzhŠt.
  61. cándravəc, -vca, m. der Zerlumpte, Mur., BlKr.
  62. candríniti, -ı̑nim, vb. impf. herumschlendern, Štrek.
  63. cȃnəc, -nca, m., pogl. canc.
  64. cȃnək, -nka, m. der Tropfen, C.; — das Fettauge, Jan.; — prim. caniti.
  65. cániti, cȃnem, vb. pf. = kaniti, Sv. Peter pri Mariboru- Kres; — prim. capniti.
  66. 2. cánja, f. = cunja, M., C., Trst. (Let.).
  67. cȃnjati, -am, vb. impf. tröpfeln, kleinweise fließen, C., Mariborska ok.- Kres.
  68. cȃnjək, -njka, m. der Fetzen, C., SlN., kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. canja.
  69. cȃnkati, -am, vb. impf. 1) tröpfeln, Mur., Cig., C.; — 2) hangen, baumeln, Mur.; — prim. canek.
  70. cankljáti, -ȃm, vb. impf. tröpfeln, träufeln, Cig.
  71. cánkniti, cȃnknem, vb. pf. = kaniti, Mur.
  72. 1. cȃp, m. zerlumpter Mensch, Mur., Cig., Met.
  73. 2. càp, cápa, m. unverschnittener Ziegenbock, M., C., Nov., Prim.; smrdi kakor cap, Senožeče- Erj. (Torb.), Vrtov.
  74. 3. cȃp, m. = caf (Häscher), Cig., C.
  75. 2. cápa, f. die Pfote, kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. zampa, die Pfote.
  76. capàn, -ána, m. 1) der Lump, C.; — 2) grobes Tuch aus Ziegenwolle, Cig.; M., C.
  77. capándər, -dra, m. zerlumpter Mensch, M., C.
  78. capȃndra, f. zerlumptes Weib, Z., M.
  79. capȃndrati, -am, vb. impf. zerfetzen, reißen, Z., M.
  80. cȃpar, -rja, m. der Hadernsammler, der Fetzenkrämer.
  81. capáš, m. schlechter Fußsteig, C.; — die Schneebahn, C.
  82. capáti, -ȃm, vb. impf. patschen: po blatu c., C., jvzhŠt.
  83. cápavəc, -vca, m. = 1. capin, Cig., C.
  84. cȃpəc, * -pca, m. = škric, Gor.
  85. cȃpək, -pka, m. das ärmellose Achselhemd der Weiber, Cig.
  86. capę́təlj, -tlja, m. 1) die Klunker, Cig.; — 2) der Schnabelzapfen des Truthahns, C.
  87. cȃpež, m. der Lump, Cig.
  88. cápica, f. dem. 1. capa; das Fetzchen, das Läppchen.
  89. 1. capı̑n, zerlumpter Mensch, der Haderlump.
  90. 2. capı̑n, m. eine Art spitzige Hacke, Mik.; orodje, s katerim les lovijo, ki po vodi plava, Levst. (Rok.), Št.; — prim. nem. ( dial.) zappin, it. zappa, der Karst, Mik. (Et.).
  91. capı̑nast, adj. zerlumpt, Cig.
  92. capı̑nski, adj. Lumpen-, lumpenmäßig.
  93. capljáti, -ȃm, vb. impf. trippeln; za kom c., M., C.; — prim. capati.
  94. cápniti, cȃpnem, vb. pf. fallen, C.; — prim. caniti, 1. cafniti.
  95. capovǫ̑znik, m. die Wasserralle (rallus aquaticus), Cig., Ljubljanska ok.
  96. capúljica, f. die Zottenblume, der Bitterklee (menyanthes), Medv. (Rok.).
  97. cȃr, cȃrja, m. der Zar: ruski car; = cesar, Kast., Mur. in dr.; avstrijski c., nk.
  98. cárar, -rja, m. die Misteldrossel (turdus viscivorus), Kr.- Frey. (F.); — prim. nem. ( dial.) Zärrer.
  99. cȃrgati se, -am se, vb. impf. streiten, kajk.- Valj. (Rad).
  100. carı̑nar, -rja, m. der Zolleinnehmer, DZ.

   18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101 19.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA