Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (18.701-18.800)

  1. bȗka, f. der Tumult, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad).
  2. bukáč, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Jan., Erj. (Ž.).
  3. búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.- Baud., Plužna- Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.
  4. bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.
  5. búkəvca, f. die Frucht der Rothbuche, C., Mik., Št.
  6. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
  7. bukovčica, f. neka goba: = pečenka, kukmak, Poh.
  8. búkovəc, -vca, m. schlechter Wein, Notr.
  9. búkovina, f. 1) das Buchenholz; — 2) die Buchengegend, Mur.; tudi: bukovína; — 3) = bukovo sukno, das Lodentuch, C.
  10. búkovski, adj. Bücher-: bukovski jezik, die Büchersprache, die lateinische Sprache, Trub., Dalm.
  11. búkovščica, f. der Waldmäusedorn (ruscus hypoglossum), Hal.- Erj. (Torb.).
  12. bukvár, -rja, m. = knjigar, Cig., Jan.
  13. bukvárnica, f. 1) = knjigarnica, Cig., Jan.; — 2) = knjižnica, Mur., Cig., Jan.
  14. bȗkvež, m. ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
  15. bȗkvica, f. 1) = bukevca, Dict., Cig., Jan., C.; — 2) pl. bukvice, dem. bukve; das Büchlein; — 3) bukvica, die Betonie (betonica officinalis), C.
  16. bukvovèz, -vę́za, m. = knjigovez, Cig., Jan.
  17. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
  18. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
  19. búlanki, m. pl. gefüllte Nudeln, Guts.
  20. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
  21. bȗləc, *** -lca, m. der Ochs: bulec buli, Z.; — prim. 1. buliti.
  22. búlica, f. dem. 1. bula; das Beulchen.
  23. bulída, f. die Waldrebe (clematis vitalba), Ben.- Erj. (Torb.).
  24. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
  25. 2. búliti, ** -im, vb. impf. schwellen, Cig.; — kupla buli, Let.; — = b. se: šotor se buli sredi doline, Nov.; — prim. 1. bula; prim. tudi hs. buljiti oči, die Augen herausrecken.
  26. bȗlje, n. nekakšen cmok iz turščične moke z mlekom zamešene, Koborid ( Goriš.); — prim. budla.
  27. bȗlko, m. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  28. bȗlnik, m. 1) = bulnica, C.; — 2) der Stechapfel, C.
  29. bulnják, m. divji b., der Stechapfel (datura stramonium), Z.
  30. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
  31. bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.
  32. bȗnčiti se, * -im se, vb. impf. convex werden, M.
  33. bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
  34. bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.- Valj. (Rad).
  35. búnja, f. 1) ein dicker Klumpen aus weichem Stoff, Z.; — der Knollen, V.-Cig.; — 2) ein bausbäckiges Weib, Cig.
  36. búnjast, adj. aufgedunsen, V.-Cig.; bunjast človek, ein bausbäckiger, dicker und fetter Mensch, Cig., C.
  37. búnjavəc, -vca, m. der Bausback, Cig., Valj. (Rad).
  38. bȗnjəc, -njca, m. = bunjast človek, C.
  39. bȗnk, interj. patsch! Cig., C.; — tudi: subst. m. der Schall eines fallenden Körpers, Cig.
  40. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi- Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  41. bȗnkarica, f. ein stark bauchiges größeres Weinfass (circa 20 Eimer haltend), C., Z.; deset bunkaric vina je šlo iz Vidma v Gorico, Vod. (Izb. sp.).
  42. bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen ( z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.
  43. bȗnkavəc, -vca, m. der Bassgeigenspieler, Jarn.
  44. búnkniti, bȗnknem, vb. pf. 1) mit geballter Faust einen Schlag versetzen, puffen, stoßen, M.; — 2) platzend fallen ( z. B. ins Wasser), C.
  45. búra, f. jedro, jedrce (orehovo, lešnikovo i. dr.), Bolc- Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
  46. bȗrək, -rka, m. die Wasserblase, C., Savinska dol.
  47. búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.
  48. burēta, f. steklena posoda za odmerjanje tekočin, die Bürette ( chem.), Cig. (T.).
  49. bȗrež, m. der gerne Händel anfängt, C.
  50. burgȗndec, -dca, m. die Burgundertraube, Z.
  51. bȗrhati, -am, vb. impf. stürmen: vreme je burhalo, Št.
  52. 1. búrica, f. geschälte Kastanie, Soška dol.- Erj. (Torb.), C.; prim. bura.
  53. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
  54. 1. búriti, -im, vb. impf. = lupiti, Soška dol.- Erj. (Torb.); — prim. bužiti.
  55. 2. búriti, -im, vb. impf. 1) stürmen, toben, Jan.; voda je siloma burila v podrto ladjo, Bes.; slepa strast buri in kuri po človeku, SlN.; — 2) b. se, stürmen (o vremenu): ves dan se buri, Št.; — in Aufruhr sein, revoltieren, Jan., C.; — sich drängen, Štrek.; ungestüm sein, tumultuieren, Jan., C.
  56. búrja, * f. 1) der Nordostwind; ogrska b., Trub.; v burjo govoriti, in den Wind reden, Nov.; — 2) ungestümer Mensch, Cig.; — 3) govedje ime, Erj. (Torb.).
  57. búrjast, adj. stürmisch: burjasto morje, C.; — ungestüm, Cig.
  58. búrjavəc, -vca, m. = razsajavec, ein ungestümer Mensch, C.
  59. burjevı̑t, adj. stürmisch, C.
  60. 1. bȗrka, f. der Sturm, stürmisches Wetter, Mur., Jan., C., Danj.- Mik.
  61. búrkanje, n. 1) das Brodeln, Mur.; — 2) stürmische Erregung: das Aufwallen des Meeres, Cig.; b. morskega šuma, kajk.- Valj. (Rad).
  62. 1. búrkati, bȗrkam, vb. impf. 1) mit Blasen aufwallen, brodeln, sprudeln, Mur., Št.; — 2) aufwallen machen, erregen: vodo b., Cig.; — beunruhigen: naj te ne burkajo tuje misli, kajk.- Valj. (Rad); — b. se, aufgeregt, unruhig sein (o morju), Cig., Jan.; (o človeku), C.; naj se ne burka srce vaše, kajk.- Valj. (Rad); — prim. buriti.
  63. 2. bȗrkati, -am, vb. impf. = burke uganjati, Cig., M.
  64. búrkəlj, -klja, m. die Wasserblase, Z.; — prim. burek.
  65. bȗrkəljc, -kəljca, m. dem. burkelj, die Wasserblase, Kres.
  66. bȗrkež, m. der Possenreißer, der Spaßmacher, Cig., Jan., C.
  67. bȗrkla, ** f. 1) die Ofengabel, Mur., Jan.; nav. pl. burkle; z burklami koga iz kuhinje pognati; — ungeschickter Mensch: burkla ti burklasta! Kr.; — 2) pletenica od srobota v ribjo lov, Koborid- Erj. (Torb.); = vrša, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — prim. lat. furcula, furca, Gabel.
  68. bȗrklast, adj. ungeschickt, M., Kr.
  69. burkláti, -ȃm, vb. impf. ungeschickt umhergehen oder sich benehmen, Kr.
  70. bȗrklež, m. ungeschickter Mensch, M., Valj. (Rad), Kr.
  71. burkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda burklja iz kake posode, Z.; burkljajoča apnenica, SlN.; — prim. 1. burkati.
  72. burljìv, -íva, adj. tumultuarisch, Jan.
  73. bȗrnič, m. die Fensterhaspe, Cig.
  74. bȗrničək, -čka, m. dem. burnič, Cig.
  75. bȗrnik, m. 1) die Haspe bei Thüren und Fensterladen, in welche der Riegel geschoben wird, V.-Cig., C., Rib.; — 2) der Kloben, die Schere bei einer Wage, das Wagegericht, V.-Cig.
  76. búrnost, f. der Ungestüm, Cig. (T.), nk.
  77. búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — ( prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — ( Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
  78. búsija, f. der Hinterhalt, Dict.; Jerobeam je storil busijo, da bi od zadaj nad nje prišel, Dalm.; — iz tur. pusu, Mik. (Et.).
  79. bȗsk, interj. plump! C.
  80. búskniti, bȗsknem, vb. pf. mit Geräusch fallen, plumpen: na koga b., jemanden anfallen, C.
  81. búsniti, bȗsnem, vb. pf. = buskniti, C.
  82. busōla, f. neka priprava z magnetno iglo, die Boussole: tangentna b., die Tangentenboussole ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Jes.
  83. bušák, m. eine Art kleiner Ochsen; — hs.
  84. bȗšati, -am, vb. impf. küssen, C.; Ljub' materi roko buša, Vod. (Pes.); — iz nem.; prim. bav. bussen.
  85. búšina, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  86. búšiti, bȗšim, vb. pf. 1) mit Gewalt anstoßen, anfahren: z glavo v zid bušiti, BlKr., Št.; v hišo b., ins Haus stürzen, Z.; — 2) b. koga, derb stoßen, Št.; mit Gewalt werfen: hlapci zver z nosilnic bušijo, Glas.; — prim. buhniti.
  87. bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.
  88. bȗškati, -am, vb. impf. stoßen, ZgD.; — b. se, sich stoßen: kozla se buškata, Bes.
  89. búškniti, bȗšknem, vb. pf. (stark) anklopfen, Jan.
  90. bȗt, ** m. = bət (?): Igra mu pušken trd obles, Zadeva mu nje but, Vod. (Pes.).
  91. búta, f. großköpfiger Mensch, M.; — stumpfsinnige Person, C., Levst. (Rok.); — prim. butast.
  92. butàn, -ána, m. neka psovka, Št.- Pjk. (Črt.).
  93. bútara, f. ein Bündel (Reiser, Ruthen, Stöcke u. dgl.); der Palmbusch, Cig.; — die Faschine, Cig.; — butara kolja = 50 kolov, jvzhŠt.; — die Bürde, die Last, Mur., Cig., Jan.; sodniška b., Jurč.
  94. bútarica, f. dem. butara, das Bündelchen; — der Palmbusch, Kr.
  95. bútarnik, m. 1) großer Rückenkorb, Gor.- M.; — 2) motvoz, s katerim se zvezuje butara, Polj.
  96. bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.
  97. bútati, bȗtam, vb. impf. stoßen; z glavo v steno b.; ob kaj b., Cig.; — nadlog jezero S togotnimi valmi na stene buta, Preš.; — njega glavo s trnjem kronano so butali ino tepli, Jsvkr.
  98. bȗtəc, -tca, m. 1) das Gewicht der Wanduhr, Cig.; prstov b., die Fingerspitze, V.-Cig.; — 2) eine Art Aepfel, C.; — 3) der Großkopf, Cig., Jan., M.; — 4) der Kaulkopf (mlada žaba), Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.
  99. bȗtej, m. der Wiedehopf, Guts., Mur., C.; — prim. 2. bud.
  100. bútəlj, -tlja, ( nav. -təljna), m. 1) eine Art Pflaume, C.; — 2) eine Art dicker Apfel, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Dickkopf, Jan.; — 4) der Tölpel, Cig., Jan., C., Št.; — prim. butast.

   18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001 19.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA