Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (18.648-18.747)

  1. 2. bȗčək, -čka, m. ein alberner Kerl, Cig.; — prim. buča.
  2. 1. búčən, -čna, adj. Kürbis-, bučno seme.
  3. 2. búčən, -čna, adj. laut lärmend: društvo postaja bučno, Zv.
  4. búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.
  5. búčiti, -im, vb. impf. in Aufruhr bringen, Habd., C.
  6. bȗčka, f. dem. buča; 1) kleiner Kürbis; — 2) das Krüglein, C.; — 3) ovčje ime, Erj. (Torb.).
  7. bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).
  8. bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).
  9. 1. bȗd, m. die Aufmunterung: bud predramlja, ogr.- Valj. (Rad).
  10. 2. bùd, búda, m. der Wiedehopf, V.-Cig., C., Gor.- Mik.; — prim. vdeb.
  11. budálast, adj. dumm, unsinnig, Cig., Jan.; — prim. budalo.
  12. budalȃščina, f. die Dummheit, der Unsinn, Jan., Nov.; — hs.
  13. budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.
  14. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
  15. 2. bȗdalọ, n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).
  16. budálost, f. die Dummheit, nk.; v svoji budalosti, Zv.
  17. bȗdati, -am, vb. impf. stümpern, V.-Cig., C.; pogl. bodati.
  18. búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.
  19. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
  20. budíłən, -łna, adj. weckend, aufmunternd, Cig., Jan., nk.
  21. budı̑łnik, m. der Wecker an der Uhr, Mur., Cig., Jan.
  22. budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.
  23. búdina, f. neko jabolko, Šebrelje na Goriškem- Erj. (Torb.).
  24. budı̑telj, m. der Erwecker, der Aneiferer, Jan., nk.
  25. budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
  26. budı̑vəc, -vca, m. der Wecker, der Erwecker, Cig., Jan., nk.
  27. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
  28. budláti, -ȃm, vb. füllen ( z. B. Braten, Würste) Jan., Vod. (Izb. sp.).
  29. budníca, f. 1) die Reveille, Cig., Jan., SlN.; — 2) das Aufmunterungslied, Zora.
  30. budník, m. der Aufwecker, Cig.; der Aufmunterer, nk.; der Erreger ( phys.), Cig. (T.).
  31. búdnost, f. die Wachsamkeit, Mur., Cig.; die Munterkeit, Cig., Jan.
  32. bȗdra, f. = morski praščiček, das Hausschweinchen, das Meerschweinchen (cavia cobaya), C., Poh.
  33. budrák, m. das Männchen vom Meerschweinchen, C., Poh.
  34. bȗh, interj. Nachahmung eines dem Worte ähnlichen Schalles, Cig.; buh v pekel! SlN.
  35. 1. bȗh, m. 1) ein gewisser, dem Worte ähnlicher Schall, Cig.; — 2) etwas jäh Hervorbrechendes: der Feuerwolf (das aus dem Ofen zeitweise hervorbrechende Feuer), Cig.; — 3) der Stoß, C.; (iz propada) se je slišal zamolkel buh, Let.
  36. 2. bȗh, ** m. die Anschwellung, Cig.
  37. búhanje, n. das Puffen, das Stoßen; zaslišalo se je močno buhanje v hišna vrata, Zv.
  38. búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
  39. bȗhljaj, m. der Puff, C.
  40. 1. búhniti, bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
  41. 2. búhniti, bȗhnem, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, Jarn., Cig., C., Mik. (Et.).
  42. búhor, -orja, m. die Wasserblase, Jan.; (puhor, Guts.).
  43. búhorəc, -rca, m. dem. = buhor, Jan.
  44. bȗhta, f. ein Weib mit aufgedunsenem Gesichte, C.
  45. buhtáti, -ȃm, vb. impf. hervorbrechen: plamen buhta, lodert, C.
  46. buhtáti se, -ȃm se, vb. impf. schwellen, C.
  47. buhtè, -ę́ta, m. der Brausekopf, Cig.
  48. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
  49. 2. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. aufgedunsen werden, C.
  50. bȗhtiti, -im, vb. pf. gäh losstürzen, Mur., Jan.
  51. bȗj, m. die Boje: sidreni buj, die Ankerboje, DZ.
  52. bújnost, f. die Ueppigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. bujen.
  53. bȗk, m. die Brunft der Schweine, Mur., Cig., Jan., Mik.
  54. bȗka, f. der Tumult, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad).
  55. bukáč, m. die Rohrdommel (ardea stellaris), Jan., Erj. (Ž.).
  56. búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.- Baud., Plužna- Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.
  57. bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.
  58. búkəvca, f. die Frucht der Rothbuche, C., Mik., Št.
  59. búkniti, bȗknem, vb. pf. losbrechen: plamen bukne, die Flamme lodert auf, C., Zora; einfallen: b. v deželo, Dalm.; losstürzen: b. nad koga, C., Dalm.; ausbrechen: Vezuv je buknil, Erj. (Min.).
  60. bukovčica, f. neka goba: = pečenka, kukmak, Poh.
  61. búkovəc, -vca, m. schlechter Wein, Notr.
  62. búkovina, f. 1) das Buchenholz; — 2) die Buchengegend, Mur.; tudi: bukovína; — 3) = bukovo sukno, das Lodentuch, C.
  63. búkovski, adj. Bücher-: bukovski jezik, die Büchersprache, die lateinische Sprache, Trub., Dalm.
  64. búkovščica, f. der Waldmäusedorn (ruscus hypoglossum), Hal.- Erj. (Torb.).
  65. bukvár, -rja, m. = knjigar, Cig., Jan.
  66. bukvárnica, f. 1) = knjigarnica, Cig., Jan.; — 2) = knjižnica, Mur., Cig., Jan.
  67. bȗkvež, m. ungeschickter Mensch, Valj. (Rad).
  68. bȗkvica, f. 1) = bukevca, Dict., Cig., Jan., C.; — 2) pl. bukvice, dem. bukve; das Büchlein; — 3) bukvica, die Betonie (betonica officinalis), C.
  69. bukvovèz, -vę́za, m. = knjigovez, Cig., Jan.
  70. 1. búla, f. die sich von innen mit wässerichter Materie füllende Beule; vodenična b., der Wasserkropf (živinska bolezen), Cig.; snetjava b., die Brandbeule, Cig.; — iz nem.; prim. stvn. bulla, Blatter, Mik. (Et.).
  71. 2. búla, f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.- Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.- Kres; — iz nem.; prim. bulati.
  72. búlanki, m. pl. gefüllte Nudeln, Guts.
  73. búlati, -am, vb. impf. füllen ( z. B. Würste, Braten), Guts., Jan.; z bulo polniti potice, gubanice, Soška dol., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — iz nem. füllen; prim. fulati, SlGor.
  74. bȗləc, *** -lca, m. der Ochs: bulec buli, Z.; — prim. 1. buliti.
  75. búlica, f. dem. 1. bula; das Beulchen.
  76. bulída, f. die Waldrebe (clematis vitalba), Ben.- Erj. (Torb.).
  77. 1. búliti, -im, vb. impf. muhen: živina buli, Z., GBrda, Ip.- Erj. (Torb.), SlGor.; brüllen, Štrek.; brummen, greinen, C.; — prim. nem. büllen, = muhen, švic. bullen = brummen, brüllen, Levst. (Rok.).
  78. 2. búliti, ** -im, vb. impf. schwellen, Cig.; — kupla buli, Let.; — = b. se: šotor se buli sredi doline, Nov.; — prim. 1. bula; prim. tudi hs. buljiti oči, die Augen herausrecken.
  79. bȗlje, n. nekakšen cmok iz turščične moke z mlekom zamešene, Koborid ( Goriš.); — prim. budla.
  80. bȗlko, m. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  81. bȗlnik, m. 1) = bulnica, C.; — 2) der Stechapfel, C.
  82. bulnják, m. divji b., der Stechapfel (datura stramonium), Z.
  83. búncəlj, -clja, m. die Nocke (eine Mehlspeise), V.-Cig., Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); — prim. kor.-nem. wutzel = Wülstchen, Röllchen. (?)
  84. bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.
  85. bȗnčiti se, * -im se, vb. impf. convex werden, M.
  86. bȗnda, f. schwerer Ueberrock oder Mantel, M., Lašče- Levst. (Rok.), BlKr.; der Pelzmantel, ogr.- Valj. (Rad); — iz madž.
  87. bȗndaš, m. ovčarski pes, ogr.- Valj. (Rad).
  88. búnja, f. 1) ein dicker Klumpen aus weichem Stoff, Z.; — der Knollen, V.-Cig.; — 2) ein bausbäckiges Weib, Cig.
  89. búnjast, adj. aufgedunsen, V.-Cig.; bunjast človek, ein bausbäckiger, dicker und fetter Mensch, Cig., C.
  90. búnjavəc, -vca, m. der Bausback, Cig., Valj. (Rad).
  91. bȗnjəc, -njca, m. = bunjast človek, C.
  92. bȗnk, interj. patsch! Cig., C.; — tudi: subst. m. der Schall eines fallenden Körpers, Cig.
  93. bȗnka, f. 1) der Schlag, der Stoß, der Puff, Cig., Levst. (Rok.); — 2) die Geschwulst, die Beule infolge einer Contusion; debela b. mu je stekla na čelu, LjZv.; — irgend eine knotenartige Verdickung, z. B. der Knorren am Holze, Cig., Valj. (Rad); — 3) neka hruška, Krško, Sv. Jakob ob Savi- Erj. (Torb.); die Faustbirn, Cig.; — 4) pl. bunke, die Bassgeige, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  94. bȗnkarica, f. ein stark bauchiges größeres Weinfass (circa 20 Eimer haltend), C., Z.; deset bunkaric vina je šlo iz Vidma v Gorico, Vod. (Izb. sp.).
  95. bȗnkati, -am, vb. impf. 1) schlagen ( z. B. mit der geballten Faust), puffen, klopfen, Jarn., Cig., Jan.; na vrata b., Št.; začela je b. pivce, LjZv.; — 2) die Bassgeige spielen, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 3) b. se, bauchig werden, C.
  96. bȗnkavəc, -vca, m. der Bassgeigenspieler, Jarn.
  97. búnkniti, bȗnknem, vb. pf. 1) mit geballter Faust einen Schlag versetzen, puffen, stoßen, M.; — 2) platzend fallen ( z. B. ins Wasser), C.
  98. búra, f. jedro, jedrce (orehovo, lešnikovo i. dr.), Bolc- Erj. (Torb.); — prim. 1. buriti.
  99. bȗrək, -rka, m. die Wasserblase, C., Savinska dol.
  100. búrən, -rna, adj. stürmisch, aufgeregt, Jan., Cig. (T.), nk.; burno vreme, burna seja, nk.

   18.148 18.248 18.348 18.448 18.548 18.648 18.748 18.848 18.948 19.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA