Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (18.601-18.700)

  1. brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.
  2. brzláti, -ȃm, vb. impf. ratschen, Bolc- Erj. (Torb.).
  3. brzlína, f. = trohlina, der Moder, C.
  4. brznẹ́ti, -ím, vb. impf. = prhneti, modern, faulen: les, truplo brzni, C.; ogelj brzni, verwandelt sich in Asche, C.
  5. bŕzọ, adv. schnell, sogleich, Mur., Cig., nk.
  6. brzojàv, -jáva, m. der Telegraph, h. t.- Cig. (T.), nk.
  7. brzojáviti, -im, vb. pf. telegraphieren, nk.
  8. brzojávljati, -am, vb. impf. ad brzojaviti, nk.
  9. brzojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Eilpostreiter, Cig.
  10. brzopìs, -ísa, m. die Schnellschrift, die Schnellschreibekunst, Cig., Jan.; die Stenographie, Cig. (T.).
  11. brzopı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
  12. brzopísən, -sna, adj. die Schnellschrift betreffend, stenographisch, M.
  13. brzotálək, -lka, adj. leichtflüßig, Erj. (Min.).
  14. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, m. 1) der Schnelläufer, der Courier, Jan., C.; — 2) brzoteki, die Laufvögel (cursores), Erj. (Z.); — 3) der Schnellauf, Telov.
  15. brzotìs, -tísa, m. = brzotisk, M.
  16. brzotísən, -sna, adj. Schnelldruck-, M.; brzotisni stroj, Zora.
  17. brzotı̑sk, * m. der Schnelldruck, nk.
  18. brzovàr, -vára, m. der Schnellsieder, Cig.; — der Digestor (Papinianischer Topf), Cig. (T.).
  19. brzovlàk, -vláka, m. der Schnellzug, Cig., Jan., C., DZ., nk.
  20. brzovòz, -vǫ́za, m. die Eilpost, die Diligence, Cig.
  21. brzovǫ̑znik, m. der Schnellfahrer, Jan.
  22. brzovoznína, m. das Eilgut, Cig.
  23. br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.
  24. bržáti, -ím, vb. impf. eilen: oblak brži, C. (?)
  25. bȓže, adv. compar. od brzo; schneller, geschwinder, Habd., C., Krelj; kar najbrže, ehestens, Cig.; — najbrže, höchstwahrscheinlich, Cig.
  26. bržẹ̑j, adv. eher, Gor.; visoke cimpre "bržè" ( nam. bržej) veter podere, Kast.; kar najbržej, ehestens, Cig.
  27. bržǫ̑la, f. der Rostbraten; tudi pl. bržole; — prim. bav. brisolen, Mik. (Et.); it. braciuola, der Rostbraten.
  28. 1. búbati, -a, vb. impf. schmerzen, wehe thun, (v otročjem govoru): kje te buba?
  29. 2. bȗbati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, stoßen, C.
  30. bȗbreg, m. die Niere, C., BlKr.; bom ti dal po bubregu, ich werde dich gehörig durchprügeln, BlKr.; = pl. bubregi: vidijo jim do bubregov, sie durchblicken ihr Inneres, SlN.; — prim. tur. bübrék, Mik. (Et.).
  31. bȗbrek, m. = bubreg, C.
  32. bubúj, m. der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.).
  33. bubȗnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  34. bȗc, interj. buc, buc! (v otročjem govoru, označuje zbadanje).
  35. bȗcati, -am, vb. impf. stechen, (v otročjem govoru): voli se bucajo, M.
  36. bȗcək, -cka, m. die Knospe, Notr.; — der Vorsatz der Wirbelbeine, V.-Cig.
  37. búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.
  38. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.
  39. bȗckati, -am, vb. impf. sticheln, stechen; — prim. bucati.
  40. búcniti, bȗcnem, vb. pf. stechen (v otročjem govoru), Cig.
  41. 1. bȗč, m. der Klang, der Ton, Cig., Jan., C.; zvon ima lep buč, Mik.; das Getöse, C.; das Gebraus, Jan.
  42. 2. bùč, m. 1) das Fass, Štrek.; — 2) ein Feldbrunnen mit einem hölzernen Kasten eingefasst; šterne, buči, Vod. (Izb. sp.); — prim. bəč, boč.
  43. búča, * m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati *; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava ( zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.- Valj. (Rad).
  44. bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.
  45. búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
  46. bučeglàv, -gláva, m. neka riba: der Stutzkopf (coryphaena), Erj. (Z.).
  47. 1. bȗčək, -čka, m. neka vinska posoda, Ip.; — prim. 2. buč.
  48. 2. bȗčək, -čka, m. ein alberner Kerl, Cig.; — prim. buča.
  49. 1. búčən, -čna, adj. Kürbis-, bučno seme.
  50. 2. búčən, -čna, adj. laut lärmend: društvo postaja bučno, Zv.
  51. búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.
  52. búčiti, -im, vb. impf. in Aufruhr bringen, Habd., C.
  53. bȗčka, f. dem. buča; 1) kleiner Kürbis; — 2) das Krüglein, C.; — 3) ovčje ime, Erj. (Torb.).
  54. bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).
  55. bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).
  56. 1. bȗd, m. die Aufmunterung: bud predramlja, ogr.- Valj. (Rad).
  57. 2. bùd, búda, m. der Wiedehopf, V.-Cig., C., Gor.- Mik.; — prim. vdeb.
  58. budálast, adj. dumm, unsinnig, Cig., Jan.; — prim. budalo.
  59. budalȃščina, f. die Dummheit, der Unsinn, Jan., Nov.; — hs.
  60. budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.
  61. 1. búdalọ, n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo ( vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
  62. 2. bȗdalọ, n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).
  63. budálost, f. die Dummheit, nk.; v svoji budalosti, Zv.
  64. bȗdati, -am, vb. impf. stümpern, V.-Cig., C.; pogl. bodati.
  65. búdəlj, -dlja, n. = budla, die Fülle des Bratens, Valj. (Rad); — prim. budla, budlati.
  66. búdən, -dna, adj. wach, wachsam, Guts., Mur., Cig., Cig. (T.); — lebhaft, heiter, Jan.; buden glas, heitere Stimme, C.; svoje budno kolo pleše, Zv.
  67. budíłən, -łna, adj. weckend, aufmunternd, Cig., Jan., nk.
  68. budı̑łnik, m. der Wecker an der Uhr, Mur., Cig., Jan.
  69. budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.
  70. búdina, f. neko jabolko, Šebrelje na Goriškem- Erj. (Torb.).
  71. budı̑telj, m. der Erwecker, der Aneiferer, Jan., nk.
  72. budíti, -ím, vb. impf. wecken; b. iz spanja; gospodar hlapce in dekle budi; — b. se, aufzuwachen pflegen; nič se ne budim po noči; že se budijo, sie sind schon im Aufwachen begriffen; — auferwecken: od mrtvih b.; — aufmuntern; b. koga k čemu; Zvonovi zvonite, Na delo budite! Pot.
  73. budı̑vəc, -vca, m. der Wecker, der Erwecker, Cig., Jan., nk.
  74. bȗdla, f. 1) = nadev, die Bratenfülle, Vod. (Izb. sp.); — 2) eine Art Speckknödel ("cmoki od turščične moke se slanino"), Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.); — koruzno testo s cibebami v podobi jajca, Goriš.
  75. budláti, -ȃm, vb. füllen ( z. B. Braten, Würste) Jan., Vod. (Izb. sp.).
  76. budníca, f. 1) die Reveille, Cig., Jan., SlN.; — 2) das Aufmunterungslied, Zora.
  77. budník, m. der Aufwecker, Cig.; der Aufmunterer, nk.; der Erreger ( phys.), Cig. (T.).
  78. búdnost, f. die Wachsamkeit, Mur., Cig.; die Munterkeit, Cig., Jan.
  79. bȗdra, f. = morski praščiček, das Hausschweinchen, das Meerschweinchen (cavia cobaya), C., Poh.
  80. budrák, m. das Männchen vom Meerschweinchen, C., Poh.
  81. bȗh, interj. Nachahmung eines dem Worte ähnlichen Schalles, Cig.; buh v pekel! SlN.
  82. 1. bȗh, m. 1) ein gewisser, dem Worte ähnlicher Schall, Cig.; — 2) etwas jäh Hervorbrechendes: der Feuerwolf (das aus dem Ofen zeitweise hervorbrechende Feuer), Cig.; — 3) der Stoß, C.; (iz propada) se je slišal zamolkel buh, Let.
  83. 2. bȗh, ** m. die Anschwellung, Cig.
  84. búhanje, n. das Puffen, das Stoßen; zaslišalo se je močno buhanje v hišna vrata, Zv.
  85. búhati, bȗham, -šem, vb. impf. puffen, stoßen; burja, veter buha; gorkota buha v sobo, Nov.; plamen buha kvišku, schlägt, lodert empor, C.; morje buha, das Meer brandet, C., Z.; na dveri buhati, stark pochen, C.; z glavo buhati v zid, Št.; schlagen: ženo z macljem buše, Npes.-Vraz; kozli se buhajo, stoßen sich mit den Hörnern, Cig.; b. se, sich im Gedränge stoßen, Dol.
  86. bȗhljaj, m. der Puff, C.
  87. 1. búhniti, bȗhnem, vb. pf. 1) hervorbrechen; plamen je kvišku buhnil, Cig., Jan.; buhnila je kri iz njega, BlKr.; v hišo b., ins Haus platzen, plumpen, Cig.; nad koga b., jemanden plötzlich anfallen, C.; — 2) b. koga, jemandem einen Stoß versetzen, Št.
  88. 2. búhniti, bȗhnem, vb. pf. anschwellen, sich aufblähen, Jarn., Cig., C., Mik. (Et.).
  89. búhor, -orja, m. die Wasserblase, Jan.; (puhor, Guts.).
  90. búhorəc, -rca, m. dem. = buhor, Jan.
  91. bȗhta, f. ein Weib mit aufgedunsenem Gesichte, C.
  92. buhtáti, -ȃm, vb. impf. hervorbrechen: plamen buhta, lodert, C.
  93. buhtáti se, -ȃm se, vb. impf. schwellen, C.
  94. buhtè, -ę́ta, m. der Brausekopf, Cig.
  95. 1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
  96. 2. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. aufgedunsen werden, C.
  97. bȗhtiti, -im, vb. pf. gäh losstürzen, Mur., Jan.
  98. bȗj, m. die Boje: sidreni buj, die Ankerboje, DZ.
  99. bújnost, f. die Ueppigkeit, Cig., Jan., nk.; — prim. bujen.
  100. bȗk, m. die Brunft der Schweine, Mur., Cig., Jan., Mik.

   18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901 19.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA