m (18.548-18.647)

18548. brúhanje, n. das Auswerfen, das Speien; — das Husten mit Auswurf, Cig., C.
18549. brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
18550. brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
18551. brúla, f. die Salzbinse (iuncus maritimus), C.
18552. brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.
18553. brùnc, brúnca, m. = bron, M., C., Danj. (Posv. p.), Jan., M.
18554. 1. brȗnda, f. 1) die Maultrommel, BlKr., Valj. (Rad); — 2) = volk (Schnurre), Cig., C.
18555. 2. brȗnda, f. dickes Frauenzimmer, Štrek.
18556. brundáš, m. der Maultrommelspieler, M.
18557. brȗndati, -am, vb. impf. na orodje gosti, ki brni, SlGor.; die Maultrommel schlagen, Cig., M., BlKr., Valj. (Rad).
18558. brunẹ́ti, -ím, vb. impf. bräunlich werden, reifen (o žitu); oves, silje bruni, vzhŠt.- C.; — prim. brun.
18559. brȗnkati, -kam, -čem, vb. impf. brummen: obad brunče, C.
18560. brunketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen: struna brunkeče, C.
18561. brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.
18562. brȗs, m. 1) der Schleifstein; — 2) besede novega brusa, neuartige Wörter, Glas.
18563. brusáč, m. der Schleifer, Cig.
18564. brusár, -rja, m. 1) der Schleifsteinhändler, Cig.; — 2) der Schleifer, Mur., Cig., Jan.
18565. brusaríca, f. die Schleiferin, Mur.
18566. brusárski, adj. Schleifer-, Mur.
18567. brȗsəc, -sca, m. der Schleifer, Jan.
18568. brȗsək, -ska, m. dem. brus: kleiner Schleifstein, Mur.; — = osla, Zora.
18569. brúsən, -sna, adj. zum Schleifen gehörig: brusni kamen, der Schleifstein.
18570. brusę̑r, -rja, m. brusen kamenček, Dict.
18571. brusı̑łnica, f. die Schleiferwerkstätte, Cig.; — die Schleifmühle, Jan.
18572. brusína, f. 1) koritce, v katerem teče okrogli brusni kamen, Gor.; — 2) das Schleifsel, Cig.
18573. 1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
18574. 2. brúsiti, -im, vb. impf. auswerfen, speien, Cig., Dol.; morje venkaje brusi blato, Krelj- Mik.
18575. 1. brusníca, f. 1) das Schleifsteingestell, Mur., Cig., C., Štrek., Št.; — 2) das Schleifwasser, Mur.
18576. 2. brusníca, * f. die Preiselbeere o. rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Jan., Tuš. (R.) ^*; — rus., češ.
18577. brusník, m. 1) der Schleifer, Mur., Cig.; — 2) der Schleifstein, Cig., M., C.; — 3) die Grauwacke, rdeči b., rother Sandstein, Frey. (Rok.); — der Wetzschiefer, V.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.).
18578. brusnják, m. der Schleifstein, Cig. (T.).
18579. brušẹ́vati, -ẹ́vam, vb. impf. zu schleifen pflegen, Jan.
18580. bruzdà, f., Dict., Dalm., Jap.; pogl. brzda.
18581. brȗzga, f. = brozga, der mit Koth vermischte, aufthauende Schnee auf den Straßen, C., Lašče- Erj. (Torb.).
18582. brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.
18583. bȓvca, f. dem. brv.
18584. brvən, ** brvna, m. = brvno, bruno, BlKr.
18585. bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.- Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
18586. br̀z, bŕza, adj. schnell, hurtig, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; brzi konjiči, Z.
18587. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
18588. brzdȃnje, n. das Zäumen; das Bezähmen.
18589. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
18590. 2. brzdáti, -ȃm, vb. impf., C.; pogl. brazdati.
18591. bŕzdica, f. dem. brzda; tudi: brzdíca.
18592. brzdı̑t, adj. stolz (von Pferden), Mur.; — prim. brdit, brdek.
18593. brzdnína, f. das Zaumgeld, Cig.
18594. bȓzəc, -zca, m. der Laufkäfer: brzci (carabidae), Erj. (Ž.).
18595. bŕzək, -zka, adj. hurtig, Dict.; b. junak, Npes.- C.; — prim. brdek.
18596. bŕzəł, -zla, adj. morsch, faul, C.; — prim. brzneti.
18597. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
18598. brzi, adv. bald, sogleich, Mur.
18599. brzíca, f. 1) die Stromschnelle, Jan., Cig. (T.), DZ.; b. reška, Jes.; — 2) der Wildbach, C.
18600. brzíkavka, m. die Mandelgeschwulst: b. se mi dela, Polj.; tudi brzikȃvka, Notr.; — prim. bezgavka.
18601. brzína, f. die Schnelligkeit, die Geschwindigkeit, Valj. (Rad); b. obteka, vrtnje, pada, meta, širjenja, die Umlaufs-, Umdrehungs-, Fall-, Wurf-, Fortpflanzungsgeschwindigkeit, b. raste, pojemlje (pada), nimmt zu, nimmt ab, Cig. (T.); — hs.
18602. brzláti, -ȃm, vb. impf. ratschen, Bolc- Erj. (Torb.).
18603. brzlína, f. = trohlina, der Moder, C.
18604. brznẹ́ti, -ím, vb. impf. = prhneti, modern, faulen: les, truplo brzni, C.; ogelj brzni, verwandelt sich in Asche, C.
18605. bŕzọ, adv. schnell, sogleich, Mur., Cig., nk.
18606. brzojàv, -jáva, m. der Telegraph, h. t.- Cig. (T.), nk.
18607. brzojáviti, -im, vb. pf. telegraphieren, nk.
18608. brzojávljati, -am, vb. impf. ad brzojaviti, nk.
18609. brzojẹ̑zdəc, -zdəca, m. der Eilpostreiter, Cig.
18610. brzopìs, -ísa, m. die Schnellschrift, die Schnellschreibekunst, Cig., Jan.; die Stenographie, Cig. (T.).
18611. brzopı̑səc, -sca, m. der Schnellschreiber, Cig.
18612. brzopísən, -sna, adj. die Schnellschrift betreffend, stenographisch, M.
18613. brzotálək, -lka, adj. leichtflüßig, Erj. (Min.).
18614. brzotẹ̀k, -tẹ́ka, m. 1) der Schnelläufer, der Courier, Jan., C.; — 2) brzoteki, die Laufvögel (cursores), Erj. (Z.); — 3) der Schnellauf, Telov.
18615. brzotìs, -tísa, m. = brzotisk, M.
18616. brzotísən, -sna, adj. Schnelldruck-, M.; brzotisni stroj, Zora.
18617. brzotı̑sk, * m. der Schnelldruck, nk.
18618. brzovàr, -vára, m. der Schnellsieder, Cig.; — der Digestor (Papinianischer Topf), Cig. (T.).
18619. brzovlàk, -vláka, m. der Schnellzug, Cig., Jan., C., DZ., nk.
18620. brzovòz, -vǫ́za, m. die Eilpost, die Diligence, Cig.
18621. brzovǫ̑znik, m. der Schnellfahrer, Jan.
18622. brzovoznína, m. das Eilgut, Cig.
18623. br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.
18624. bržáti, -ím, vb. impf. eilen: oblak brži, C. (?)
18625. bȓže, adv. compar. od brzo; schneller, geschwinder, Habd., C., Krelj; kar najbrže, ehestens, Cig.; — najbrže, höchstwahrscheinlich, Cig.
18626. bržẹ̑j, adv. eher, Gor.; visoke cimpre "bržè" ( nam. bržej) veter podere, Kast.; kar najbržej, ehestens, Cig.
18627. bržǫ̑la, f. der Rostbraten; tudi pl. bržole; — prim. bav. brisolen, Mik. (Et.); it. braciuola, der Rostbraten.
18628. 1. búbati, -a, vb. impf. schmerzen, wehe thun, (v otročjem govoru): kje te buba?
18629. 2. bȗbati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, stoßen, C.
18630. bȗbreg, m. die Niere, C., BlKr.; bom ti dal po bubregu, ich werde dich gehörig durchprügeln, BlKr.; = pl. bubregi: vidijo jim do bubregov, sie durchblicken ihr Inneres, SlN.; — prim. tur. bübrék, Mik. (Et.).
18631. bȗbrek, m. = bubreg, C.
18632. bubúj, m. der Uhu (strix bubo), Erj. (Ž.).
18633. bubȗnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
18634. bȗc, interj. buc, buc! (v otročjem govoru, označuje zbadanje).
18635. bȗcati, -am, vb. impf. stechen, (v otročjem govoru): voli se bucajo, M.
18636. bȗcək, -cka, m. die Knospe, Notr.; — der Vorsatz der Wirbelbeine, V.-Cig.
18637. búcəlj, -clja, m. 1) die Spitze des Fingers, V.-Cig.; — 2) der Strickstock, V.-Cig.; — prim. nem. Butz, etwas Hervorragendes, das Aeußerste eines Dinges.
18638. bȗcika, f. die Stecknadel, die Knopfnadel, Cig., Jan., DZ.; Za klobuk ga (šopek) bom pripenjala S posrebreno buciko, Npes.-K.; — prim. bucek.
18639. bȗckati, -am, vb. impf. sticheln, stechen; — prim. bucati.
18640. búcniti, bȗcnem, vb. pf. stechen (v otročjem govoru), Cig.
18641. 1. bȗč, m. der Klang, der Ton, Cig., Jan., C.; zvon ima lep buč, Mik.; das Getöse, C.; das Gebraus, Jan.
18642. 2. bùč, m. 1) das Fass, Štrek.; — 2) ein Feldbrunnen mit einem hölzernen Kasten eingefasst; šterne, buči, Vod. (Izb. sp.); — prim. bəč, boč.
18643. búča, * m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati ^*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.- Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava ( zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.- Valj. (Rad).
18644. bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.
18645. búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
18646. bučeglàv, -gláva, m. neka riba: der Stutzkopf (coryphaena), Erj. (Z.).
18647. 1. bȗčək, -čka, m. neka vinska posoda, Ip.; — prim. 2. buč.

   18.048 18.148 18.248 18.348 18.448 18.548 18.648 18.748 18.848 18.948  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani