m (18.501-18.600)

18501. brǫ̑zgati, -am, vb. impf. patscheln: po vodi brozgati, C., Vrt.; — pantschen: vino b., C.; trüben: vodo b., C.
18502. 1. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.- Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
18503. 2. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. streifen: vol z eno nog brsa (streift im Gehen), Z.; konji bršejo, = praskajo z nogami, Ah.
18504. bŕsəlj, -slja, m. = bršljan, SlGor.- C.
18505. bŕsən, -sna, adj., Cig., Pivka- M.; pogl. brsten.
18506. bȓsk, m. 1) = brc, Cig., Jan.; — 2) = brskanje, M.
18507. bȓskanje, n. 1) das Wegschnellen, M.; — 2) das Scharren.
18508. bȓskati, -am, vb. impf. 1) wegschnellen, Mur., Cig., C.; — 2) scharren, kratzen (o kuretini); vsaka koklja pred svoje piščance brska, Jan. (Slovn.); stochern, wühlen, Cig., Jan., C.
18509. brskljáti, -ȃm, vb. impf. = brskati, brbati, C.
18510. bŕskniti, bȓsknem, vb. pf. wegschnellen, C.
18511. bȓslej, m., C.; pogl. bršljan.
18512. bȓslək, m., C.; pogl. bršljan.
18513. brsljìv, -íva, adj. griesgrämig, mürrisch, Jan.; — prim. 1. brsati.
18514. bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.- Valj. (Rad).
18515. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
18516. bȓst, -ı̑, f. 1) = brst, m. 1), Mik., LjZv.; — 2) dünnes Reisholz, Jan.; suha b., Dalm.; butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi kanja v gnezdno podlago, Vrt.
18517. brstáti, -ȃm, vb. impf. die Knospen abfressen: blago brsta, C.
18518. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo- Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid- Erj. (Torb.).
18519. brstę̑n, adj. knospenreich, GBrda; brstena pomlad, C.
18520. brstẹ́ti, -ím, vb. impf. knospen, ausschlagen; Triebe ansetzen.
18521. brstìč, -íča, m. dem. brst; die Knospe; das Sprösschen.
18522. brstína, f. coll. Ruthenholz, Reiser, Z.; moramo slabe vrhove in brstino pobirati, grajščaka pa čaka debelina, Bes.
18523. brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.
18524. bŕstje, n. coll. die Baumknospen, Cig., C.; junge Sprossen, die Triebe, Mur.; tudi: brstjè.
18525. brstnátiti se, -ȃtim se, vb. impf. = brstje dobivati, C.
18526. brstník, m. 1) = popkar, der Gimpel, Cig., Jan., C., Frey. (F.); — 2) das Haselhuhn (tetrao bonasia), Novake pri Cerknem- Erj. (Torb.).
18527. br̀šč, bŕšča, m. das gemeine Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium) Cig., Jan., C., Medv. (Rok.), Vrsno na Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — divji b., der Pastinak (pastinaca sativa), Bohinj- Erj. (Torb.).
18528. bȓščək, -ščka, m. 1) = bršljan, Št.- Erj. (Torb.); — 2) das Sinngrün (vinca minor), C.
18529. brščę̑ł, m. 1) der Epheu, M.; — 2) das Sinngrün, C.
18530. brščę̑n, adj. = brsten, voll Knospen: drevo je brščeno, Polj.; brščena ("bršena") pomlad, Vod. (Pes.).
18531. brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje (pri Divinu)- Erj. (Torb.).
18532. bršlẹ̑n, m. = bršljan, Mur., Jan., Mik. (Et.), Gor.- Navr. (Let.).
18533. bršlı̑n, m. = bršljan, Cig., Jan., BlKr., Št.
18534. bršljȃn, m. der Epheu (hedera helix).
18535. bršljȃnovəc, -vca, m. bršljanovci, Epheuarten (araliaceae), Tuš. (R.).
18536. bršljȃnovica, f. die Cissoide, die Epheulinie ( math.), Cig. (T.).
18537. brt, m. hohler Baum mit Bienen, C.; — češ. (?)
18538. brtáč, m. der Klotz, Z.
18539. brtȃvs, m. ein großes Stück (Brod, Fleisch u. dgl.), Cig.
18540. brtávsati, -am, vb. impf. plump niederwerfen, C.
18541. brtávsniti, brtȃvsnem, vb. pf. plump niederwerfen, Z.
18542. brtè, -ę́ta, m. dicker Mensch, C.
18543. bȓtež, m. dicker Mensch, C.
18544. bŕtiti, bȓtim, vb. impf. = brtviti, C., Z.
18545. bȓtnik, m. der Waldhonigzeidler, C.; — prim. brt.
18546. brtòz, -ǫ́za, m. eine Vertiefung auf dem Fahrwege: ta pot je polna brtozov, M.
18547. bŕtviti, bȓtvim, vb. impf. luftdicht schließen, verspunden: b. sod, C., Z.
18548. brúhanje, n. das Auswerfen, das Speien; — das Husten mit Auswurf, Cig., C.
18549. brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
18550. brúhniti, brȗhnem, vb. pf. 1) mit Gewalt herauswerfen, erbrechen; krvi b., Cig., Jan., M., C.; napačno besedo b. (aussprechen), Zora; osorno pogleda — ter bruhne (und brach in die Worte aus), LjZv.; — 2) hervorbrechen: kri bruhne iz rane, Št.; losbrechen: b. v koga, Kr.
18551. brúla, f. die Salzbinse (iuncus maritimus), C.
18552. brȗn, adj. braun: bruna krava, C.; röthlich, falb (o zrelem žitu, sadju), C.; — prim. stvn. brun, it. bruno, C.
18553. brùnc, brúnca, m. = bron, M., C., Danj. (Posv. p.), Jan., M.
18554. 1. brȗnda, f. 1) die Maultrommel, BlKr., Valj. (Rad); — 2) = volk (Schnurre), Cig., C.
18555. 2. brȗnda, f. dickes Frauenzimmer, Štrek.
18556. brundáš, m. der Maultrommelspieler, M.
18557. brȗndati, -am, vb. impf. na orodje gosti, ki brni, SlGor.; die Maultrommel schlagen, Cig., M., BlKr., Valj. (Rad).
18558. brunẹ́ti, -ím, vb. impf. bräunlich werden, reifen (o žitu); oves, silje bruni, vzhŠt.- C.; — prim. brun.
18559. brȗnkati, -kam, -čem, vb. impf. brummen: obad brunče, C.
18560. brunketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. tönen: struna brunkeče, C.
18561. brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.
18562. brȗs, m. 1) der Schleifstein; — 2) besede novega brusa, neuartige Wörter, Glas.
18563. brusáč, m. der Schleifer, Cig.
18564. brusár, -rja, m. 1) der Schleifsteinhändler, Cig.; — 2) der Schleifer, Mur., Cig., Jan.
18565. brusaríca, f. die Schleiferin, Mur.
18566. brusárski, adj. Schleifer-, Mur.
18567. brȗsəc, -sca, m. der Schleifer, Jan.
18568. brȗsək, -ska, m. dem. brus: kleiner Schleifstein, Mur.; — = osla, Zora.
18569. brúsən, -sna, adj. zum Schleifen gehörig: brusni kamen, der Schleifstein.
18570. brusę̑r, -rja, m. brusen kamenček, Dict.
18571. brusı̑łnica, f. die Schleiferwerkstätte, Cig.; — die Schleifmühle, Jan.
18572. brusína, f. 1) koritce, v katerem teče okrogli brusni kamen, Gor.; — 2) das Schleifsel, Cig.
18573. 1. brúsiti, -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.- Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).
18574. 2. brúsiti, -im, vb. impf. auswerfen, speien, Cig., Dol.; morje venkaje brusi blato, Krelj- Mik.
18575. 1. brusníca, f. 1) das Schleifsteingestell, Mur., Cig., C., Štrek., Št.; — 2) das Schleifwasser, Mur.
18576. 2. brusníca, * f. die Preiselbeere o. rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Jan., Tuš. (R.) ^*; — rus., češ.
18577. brusník, m. 1) der Schleifer, Mur., Cig.; — 2) der Schleifstein, Cig., M., C.; — 3) die Grauwacke, rdeči b., rother Sandstein, Frey. (Rok.); — der Wetzschiefer, V.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Min.).
18578. brusnják, m. der Schleifstein, Cig. (T.).
18579. brušẹ́vati, -ẹ́vam, vb. impf. zu schleifen pflegen, Jan.
18580. bruzdà, f., Dict., Dalm., Jap.; pogl. brzda.
18581. brȗzga, f. = brozga, der mit Koth vermischte, aufthauende Schnee auf den Straßen, C., Lašče- Erj. (Torb.).
18582. brvȃnje, n. coll. vsaj po večem že obtesani hlodi, BlKr.; die Balken, das Gebälke, Jan.; das Bauholz, Cig.; — prim. brvno.
18583. bȓvca, f. dem. brv.
18584. brvən, ** brvna, m. = brvno, bruno, BlKr.
18585. bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.- Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
18586. br̀z, bŕza, adj. schnell, hurtig, Dict., Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; brzi konjiči, Z.
18587. bŕzda, f. 1) der Zaum; pos. železo v konjskem gobcu; — svoje meso v brzdah držati, im Zaume halten, Krelj; v brzdah imeti počutke, Ravn.; koga na brzdi imeti, einen kurz halten, Cig.; tudi: brzdà, ("bruzda"), Dict., Jap. (Prid.); pl. brzdè, Gor.; konjem brzde ("bruzde") v gobec devamo, Dalm.; — 2) die Bremse ( mech.), Jan.; — die Klemme, Jarn.
18588. brzdȃnje, n. das Zäumen; das Bezähmen.
18589. 1. brzdáti, -ȃm, vb. impf. zäumen, den Zaum anlegen; Brzdajte konjičev štirnajst, Npes.-K.; konja pri repu b., = eine Sache verkehrt anfangen, Cig.; — im Zaume halten, zügeln, beherrschen: telo, želje, jezik b.
18590. 2. brzdáti, -ȃm, vb. impf., C.; pogl. brazdati.
18591. bŕzdica, f. dem. brzda; tudi: brzdíca.
18592. brzdı̑t, adj. stolz (von Pferden), Mur.; — prim. brdit, brdek.
18593. brzdnína, f. das Zaumgeld, Cig.
18594. bȓzəc, -zca, m. der Laufkäfer: brzci (carabidae), Erj. (Ž.).
18595. bŕzək, -zka, adj. hurtig, Dict.; b. junak, Npes.- C.; — prim. brdek.
18596. bŕzəł, -zla, adj. morsch, faul, C.; — prim. brzneti.
18597. bŕzən, -zna, adj. hurtig, flink, frisch, Mur., Cig., C.; tudi: brzȃn, brznọ̑: Odpri, Alenčica, brzno! Npes.-K.; b. k delu, C.; b. konj, ein freudiges Pferd, Cig.; = 2) hübsch, wacker schön, C., Kor.; brzno dekle, C.; b. gospod, Ziljska dol.; brzno poje zvon, Mik.
18598. brzi, adv. bald, sogleich, Mur.
18599. brzíca, f. 1) die Stromschnelle, Jan., Cig. (T.), DZ.; b. reška, Jes.; — 2) der Wildbach, C.
18600. brzíkavka, m. die Mandelgeschwulst: b. se mi dela, Polj.; tudi brzikȃvka, Notr.; — prim. bezgavka.

   18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani