Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (18.448-18.547)

  1. brnjọ̑k, m. der Käfer, (tudi: brnjuk), C.; — prim. brneti.
  2. brnjọ́t, m. der Zottige, C.; — prim. 2. brnja.
  3. bŕnkati, bȓnkam, vb. impf. 1) = brenkati, Mik.; — 2) sticheln, C.
  4. brnketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = brenketati, C.
  5. bȓnklja, f. die Maultrommel, Jan.
  6. bȓnkljica, f. dem. brnklja; der Kreisel, Jan.
  7. bròč, brǫ́ča, m. die Färberröthe, der Krapp (rubia tinctorum); Habd., Cig. (T.); — die daraus bereitete Farbe: v b. dejati, C.; — (brošč, Tuš. [R.]); prim. stsl. broštь, hs. broć.
  8. brǫ́čiti, * -im, vb. impf. mit der Färberröthe färben: b. jajca, Cig., Mik.; roth färben: s krvjo b., C.
  9. brọ̑d, m. 1) eine seichte Stelle, die man durchwaten kann, die Furt, Meg., Mur., Cig. (T.), Dalm., Jes.; — 2) die Anfurt: brod so zagledali, Dalm.; — der Hafen, Dict., Trub.; v brodu beneškega mesta, Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ueberfuhr an einem Flusse; brod na vrvi, die Seilüberfuhr; — 4) das Ueberfuhrschiff, die Fähre, M.; b. nategniti, zur Abfahrt bereit machen, C.; — 5) (po hs.) das Schiff, Cig.
  10. brodár, -árja, m. 1) der Ruderknecht, M.; der Fährmann, Pjk. (Črt.); — 2) (po hs.) der Schiffer, der Matrose, Cig., Jan., M., C.
  11. brodaríca, f. des Fährmanns Weib, Valj. (Rad).
  12. brodáriti, -ȃrim, vb. impf. schiffen, zu Schiffe fahren, Cig., C., Zora; — hs.
  13. brọ̑dəc, -dca, m. 1) dem. brod; eine seichte Flussstelle, C.; — 2) brǫ̑dəc, = brodež, Jarn., Mur.; — 3) der Schmutzfleck (vom Essen), C.
  14. brọ̑dək, -dka, m. dem. brod, Valj. (Rad).
  15. brǫ̑dež, m. der Stierer, der Wühler, Cig.
  16. brodíšče, n. 1) die Furt, Mik.; — 2) die Ueberfuhr, Cig.; brodišča ali brodi, DZ.; — 3) die Anlände, Mur.; der Hafenplatz, Cig.
  17. bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln ( z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.- Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
  18. brodljáti, -ȃm, vb. impf. herumwühlen: b. po malti, Bes.
  19. brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.- Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.
  20. brodnárič, m. mlad brodnik; prim. brodnar.
  21. brodnárski, adj. = brodniški, M.
  22. brodník, m. 1) der Fährmann (bei einer Ueberfuhr), der Ueberführer; der Schiffsknecht, der Schiffer; brodniki, die Schiffsleute; brodniki so po Savi v ladjah žito vozili; — brodniki = mornarji, Dalm.; — 2) das Schiffsboot (nautilus pompilius), Erj. (Ž.).
  23. brodnína, f. die Ueberfuhrgebür; — die Frachtgebür, der Fuhrlohn (am Wasser), Cig.
  24. brododẹ̑łəc, -łca, m. ladjedelec, Jan.; — po hs.
  25. brodolòv, -lǫ́va, m. die Caperei, Jan.; — hs.
  26. brodolǫ̑vəc, -vca, m. der Caper (auf der See), Cig., Jan.; — po hs.
  27. brodovína, f. die Ueberfuhrgebür; — der Fuhrlohn am Wasser, das Schiffsgeld, Mur., Dict., C., Dalm.
  28. brodovíta, f., nam. dobrovita, Fara, Cerklje- Štrek. (LjZv.).
  29. brodǫ̑vje, n. die Flotte, Jan., nk.; malo b., die Flottille, Jan.; — hs.
  30. brogovíta, f. pokvarjeno od dobrovita, Tolm.- Erj. (Torb.).
  31. bròj, -ója, m. die Zahl, Habd., Cig.; — hs., stsl.
  32. brǫ̑ja, f. 1) das Gemengsel, C.; — der Schmutz (vom Essen), C.; — die Verwirrung, Mik., C.
  33. brǫ́jav, adj. schmutzig (vom Essen): b. otrok, C.
  34. brǫ̑jda, f. = broja, ein Gemengsel (von flüssigen Dingen), Cig.
  35. brójən, -jna, adj. numerisch, Cig. (T.); — prim. broj.
  36. brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.
  37. brójiti, * -im, vb. impf. zählen, Cig. (T.); — hs., stsl.
  38. brǫ̑lək, -lka, m. die Zaungrasmücke (sylvia garrula), Koblja Glava na Krasu- Erj. (Torb.).
  39. bròn, -óna, m. die Bronze, Mur., Cig., Jan., Dalm., Ravn., nk.
  40. bronár, -rja, m. der Bronzegießer, C.
  41. brónast, adj. bronzen, Mur., Cig., Jan., nk.
  42. brončár, -rja, m. = bronar, C.
  43. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
  44. brónəc, -nca, m. die Bronze, M., SlGor., C.; bučeč b., Schönl.
  45. bronína, f. das Bronzemetall, C.
  46. brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.- Erj. (Torb.), Brežani ( Ist.)- SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.
  47. brȏskvast, adj. blumenkohlartig, Erj. (Min.).
  48. bròšč, brǫ́šča, m., Tuš. (R.), Cig., Jan.; pogl. broč.
  49. brošūra, f. mala, ne trdo vezana knjižica, die Broschüre, Cig., Jan., nk.
  50. brošūrica, f. dem. brošura, nk.
  51. brozdáti, -ȃm, vb. impf. = brozgati, Cig., Mik.; = motiti: ne brozdajta nam gostja! Vod. (Izb. sp.).
  52. brozerováti, -ȗjem, vb. impf., Podkrnci in Bolčanje- Erj. (Torb.); pogl. blagorovati.
  53. brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.
  54. brǫ̑zgati, -am, vb. impf. patscheln: po vodi brozgati, C., Vrt.; — pantschen: vino b., C.; trüben: vodo b., C.
  55. 1. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. = brcati, Mur., M., C.; konj brše ali grize, ogr.- Valj. (Rad); srce jim brše krepkeje, SlN.
  56. 2. bŕsati, bȓsam, -šem, vb. impf. streifen: vol z eno nog brsa (streift im Gehen), Z.; konji bršejo, = praskajo z nogami, Ah.
  57. bŕsəlj, -slja, m. = bršljan, SlGor.- C.
  58. bŕsən, -sna, adj., Cig., Pivka- M.; pogl. brsten.
  59. bȓsk, m. 1) = brc, Cig., Jan.; — 2) = brskanje, M.
  60. bȓskanje, n. 1) das Wegschnellen, M.; — 2) das Scharren.
  61. bȓskati, -am, vb. impf. 1) wegschnellen, Mur., Cig., C.; — 2) scharren, kratzen (o kuretini); vsaka koklja pred svoje piščance brska, Jan. (Slovn.); stochern, wühlen, Cig., Jan., C.
  62. brskljáti, -ȃm, vb. impf. = brskati, brbati, C.
  63. bŕskniti, bȓsknem, vb. pf. wegschnellen, C.
  64. bȓslej, m., C.; pogl. bršljan.
  65. bȓslək, m., C.; pogl. bršljan.
  66. brsljìv, -íva, adj. griesgrämig, mürrisch, Jan.; — prim. 1. brsati.
  67. bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.- Valj. (Rad).
  68. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
  69. bȓst, -ı̑, f. 1) = brst, m. 1), Mik., LjZv.; — 2) dünnes Reisholz, Jan.; suha b., Dalm.; butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi kanja v gnezdno podlago, Vrt.
  70. brstáti, -ȃm, vb. impf. die Knospen abfressen: blago brsta, C.
  71. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo- Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid- Erj. (Torb.).
  72. brstę̑n, adj. knospenreich, GBrda; brstena pomlad, C.
  73. brstẹ́ti, -ím, vb. impf. knospen, ausschlagen; Triebe ansetzen.
  74. brstìč, -íča, m. dem. brst; die Knospe; das Sprösschen.
  75. brstína, f. coll. Ruthenholz, Reiser, Z.; moramo slabe vrhove in brstino pobirati, grajščaka pa čaka debelina, Bes.
  76. brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.
  77. bŕstje, n. coll. die Baumknospen, Cig., C.; junge Sprossen, die Triebe, Mur.; tudi: brstjè.
  78. brstnátiti se, -ȃtim se, vb. impf. = brstje dobivati, C.
  79. brstník, m. 1) = popkar, der Gimpel, Cig., Jan., C., Frey. (F.); — 2) das Haselhuhn (tetrao bonasia), Novake pri Cerknem- Erj. (Torb.).
  80. br̀šč, bŕšča, m. das gemeine Heilkraut, die Bärenklau (heracleum sphondylium) Cig., Jan., C., Medv. (Rok.), Vrsno na Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — divji b., der Pastinak (pastinaca sativa), Bohinj- Erj. (Torb.).
  81. bȓščək, -ščka, m. 1) = bršljan, Št.- Erj. (Torb.); — 2) das Sinngrün (vinca minor), C.
  82. brščę̑ł, m. 1) der Epheu, M.; — 2) das Sinngrün, C.
  83. brščę̑n, adj. = brsten, voll Knospen: drevo je brščeno, Polj.; brščena ("bršena") pomlad, Vod. (Pes.).
  84. brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje (pri Divinu)- Erj. (Torb.).
  85. bršlẹ̑n, m. = bršljan, Mur., Jan., Mik. (Et.), Gor.- Navr. (Let.).
  86. bršlı̑n, m. = bršljan, Cig., Jan., BlKr., Št.
  87. bršljȃn, m. der Epheu (hedera helix).
  88. bršljȃnovəc, -vca, m. bršljanovci, Epheuarten (araliaceae), Tuš. (R.).
  89. bršljȃnovica, f. die Cissoide, die Epheulinie ( math.), Cig. (T.).
  90. brt, m. hohler Baum mit Bienen, C.; — češ. (?)
  91. brtáč, m. der Klotz, Z.
  92. brtȃvs, m. ein großes Stück (Brod, Fleisch u. dgl.), Cig.
  93. brtávsati, -am, vb. impf. plump niederwerfen, C.
  94. brtávsniti, brtȃvsnem, vb. pf. plump niederwerfen, Z.
  95. brtè, -ę́ta, m. dicker Mensch, C.
  96. bȓtež, m. dicker Mensch, C.
  97. bŕtiti, bȓtim, vb. impf. = brtviti, C., Z.
  98. bȓtnik, m. der Waldhonigzeidler, C.; — prim. brt.
  99. brtòz, -ǫ́za, m. eine Vertiefung auf dem Fahrwege: ta pot je polna brtozov, M.
  100. bŕtviti, bȓtvim, vb. impf. luftdicht schließen, verspunden: b. sod, C., Z.

   17.948 18.048 18.148 18.248 18.348 18.448 18.548 18.648 18.748 18.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA