Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (18.401-18.500)

  1. brlícanje, n. das Flimmern; slabo brlicanje zvezde, SlN.
  2. brlı̑n, m. der Schwachsichtige, Cig.
  3. brlı̑nkati, -am, vb. impf. flattern (von weiten Kleidern), C.; — prim. frleti.
  4. brlízgati, -am, vb. impf. schrill ( z. B. durch die Finger) pfeifen: schrille Töne von sich geben.
  5. brlízgavəc, -vca, m. der schrill pfeift, Cig.
  6. brlízgniti, brlı̑zgnem, vb. impf. einen schrillen Pfiff ( z. B. durch die Finger) thun; einen schrillen Ton von sich geben, BlKr.
  7. brljáti, -ȃm, vb. impf. stöbern: Kaj brlja tod? was sucht er da? BlKr.; — pritscheln, sprudeln, M., C.
  8. brljȃvəc, -vca, m. der Blödsichtige, Cig., Jan., C.
  9. bȓljica, f. dem. brlja; der Kreisel, brljica ("brlica") brli, Solkan ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  10. brljìv, -íva, adj. scheel blickend, Meg., Dict.
  11. brljȗzga, f. 1) die Kothsuppe, C., Z.; — das Gepantsch, C., SlN.; — 2) tako se reče otroku, ki rad brljuzga po skledi, Polj.; — 3) der Backenstreich, Mur., Cig., Jan., Met.; b. v obraz, Ravn.
  12. brljuzgàn, -ána, m. der Pantscher, C.
  13. brljȗzgati, -am, vb. impf. 1) patschen, patscheln: po blatu b., Cig., Jan., M., C.; otrok po jedi po skledi brljuzga, Polj.; — 2) b. koga, ohrfeigen, Jan., Valj. (Rad), Ravn.
  14. brljúzgniti, brljȗzgnem, vb. pf. jemandem eine Maulschelle geben: b. koga, Cig., Jan.
  15. brljȗznica, f. die Maulschelle, M.
  16. brljúzniti, brljȗznem, vb. pf. = brljuzgniti, Cig., M., Levst. (Zb. sp.), Valj. (Rad).
  17. brlòg, -ǫ́ga, m. das Lager eines Wildes, die Wildhöhle; lev v svojem brlogu sedi, Dalm.; — die Höhle, der Schlupfwinkel; tolovaji so v svojem brlogu, Št.; — ein schlechter Wohnraum, Cig.
  18. brlǫ̑nkati, -ǫ̑nkam, vb. impf. girren ( v. Tauben), C.
  19. brlotína, f. das Geflimmer, C.
  20. brlǫ̑žič, m. dem. brlog, Valj. (Rad).
  21. brlǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. impf. in der Höhle lagern ( v. Wild), Cig.; tam brložijo divje zveri, Glas.
  22. brlǫ̑žje, n. das Gerümpel: z burklami, metlami, poleni, perilniki in z drugim takim orodjem in brložjem, LjZv.
  23. brlǫ̑žnica, f. die Rumpelkammer: to, kar sem vam povedala, spada že v brložnico, to je, med stare zgodbe, LjZv.
  24. brlǫ̑žnjak, m. elendes Bett, C.
  25. brlúnkati, -ȗnkam, vb. impf. emporspritzen, Jan.
  26. brlúnkniti, brlȗnknem, vb. pf. aufspritzen, Jan.
  27. bȓn, m. der Flussschlamm, Mik. (Et.).
  28. bŕna, f. 1) der Letten, Erj. (Min.); — 2) die Dammerde, der Humus, Jan., C., Z.; — 3) eine Mischung von Bohnen und Fisolen, C.
  29. brnȃvkanje, n. das Gebrumme, Cig.
  30. bȓnbice, f. pl. = brmbice, Danj. (Posv. p.).
  31. bȓncati, -am, vb. impf. summen: muhe okoli obraza brncajo, C.
  32. bŕndati, bȓndam, vb. impf. brummen, schnurren, Jan., C., BlKr.; mačka brnda, vzhŠt.
  33. bȓnək, -nka, m. der Kreisel, BlKr.
  34. brnę̑n, adj. irden: b. lonec, C.; — erdartig, Cig.; — prim. brn, brna.
  35. brnẹ̑nje, n. das Summen.
  36. brnẹ́ti, -ím, vb. impf. summen; čebela, muha brni; zvonovi od daleč brnijo, Z.; brummen: gnjev božji (= grom) je brnel nad gradom, Bes.
  37. 2. brníca, f. 1) der Topf, C.; — 2) pl. brnice, die Kartoffeln, C., Z.; — prim. brna.
  38. brník, m. die Kartoffel, Z.; — prim. brna.
  39. brnı̑t, adj. voll (o klasju), C.; — morda nam. bremenit.
  40. 1. bȓnja, f. 1) črna zemlja, die Dammerde, Jan., C.; — 2) pl. brnje, nesnaga na životu, bodi si na človeškem, bodi si na živalskem, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.); blato na glavi majhnega deteta, Bolc- Erj. (Torb.).
  41. 2. bȓnja, f. der Fetzen, der Lumpen, SlGor.- C.; ein schlechtes, abgetragenes Kleid, C.; — prim. prnja.
  42. 2. bȓnjast, adj. zerlumpt, C.
  43. 1. bŕnjav, adj. = umazan, blaten, Cerovo v Brdih- Erj. (Torb.).
  44. 2. bŕnjav, adj. zerlumpt, C.; ves b. je, SlGor.; — zottig, rauh, C.
  45. 3. bŕnjav, adj. voll: b. oves, C.; — prim. brnit.
  46. bŕnjavəc, -vca, m. der Zerlumpte, der Lump, C.
  47. bȓnje, n. die Dammerde, C.; — der Koth, Črniče ( Goriš.).
  48. brnjọ̑k, m. der Käfer, (tudi: brnjuk), C.; — prim. brneti.
  49. brnjọ́t, m. der Zottige, C.; — prim. 2. brnja.
  50. bŕnkati, bȓnkam, vb. impf. 1) = brenkati, Mik.; — 2) sticheln, C.
  51. brnketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = brenketati, C.
  52. bȓnklja, f. die Maultrommel, Jan.
  53. bȓnkljica, f. dem. brnklja; der Kreisel, Jan.
  54. bròč, brǫ́ča, m. die Färberröthe, der Krapp (rubia tinctorum); Habd., Cig. (T.); — die daraus bereitete Farbe: v b. dejati, C.; — (brošč, Tuš. [R.]); prim. stsl. broštь, hs. broć.
  55. brǫ́čiti, * -im, vb. impf. mit der Färberröthe färben: b. jajca, Cig., Mik.; roth färben: s krvjo b., C.
  56. brọ̑d, m. 1) eine seichte Stelle, die man durchwaten kann, die Furt, Meg., Mur., Cig. (T.), Dalm., Jes.; — 2) die Anfurt: brod so zagledali, Dalm.; — der Hafen, Dict., Trub.; v brodu beneškega mesta, Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ueberfuhr an einem Flusse; brod na vrvi, die Seilüberfuhr; — 4) das Ueberfuhrschiff, die Fähre, M.; b. nategniti, zur Abfahrt bereit machen, C.; — 5) (po hs.) das Schiff, Cig.
  57. brodár, -árja, m. 1) der Ruderknecht, M.; der Fährmann, Pjk. (Črt.); — 2) (po hs.) der Schiffer, der Matrose, Cig., Jan., M., C.
  58. brodaríca, f. des Fährmanns Weib, Valj. (Rad).
  59. brodáriti, -ȃrim, vb. impf. schiffen, zu Schiffe fahren, Cig., C., Zora; — hs.
  60. brọ̑dəc, -dca, m. 1) dem. brod; eine seichte Flussstelle, C.; — 2) brǫ̑dəc, = brodež, Jarn., Mur.; — 3) der Schmutzfleck (vom Essen), C.
  61. brọ̑dək, -dka, m. dem. brod, Valj. (Rad).
  62. brǫ̑dež, m. der Stierer, der Wühler, Cig.
  63. brodíšče, n. 1) die Furt, Mik.; — 2) die Ueberfuhr, Cig.; brodišča ali brodi, DZ.; — 3) die Anlände, Mur.; der Hafenplatz, Cig.
  64. bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln ( z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.- Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
  65. brodljáti, -ȃm, vb. impf. herumwühlen: b. po malti, Bes.
  66. brodnár, -rja, m. = brodnik, Dict., Mur., Cig., Danj.- Valj. (Rad); Brodnarja je zaklicala, Holaj, holaj, brodnarič mlad! Npes.-Vraz.
  67. brodnárič, m. mlad brodnik; prim. brodnar.
  68. brodnárski, adj. = brodniški, M.
  69. brodník, m. 1) der Fährmann (bei einer Ueberfuhr), der Ueberführer; der Schiffsknecht, der Schiffer; brodniki, die Schiffsleute; brodniki so po Savi v ladjah žito vozili; — brodniki = mornarji, Dalm.; — 2) das Schiffsboot (nautilus pompilius), Erj. (Ž.).
  70. brodnína, f. die Ueberfuhrgebür; — die Frachtgebür, der Fuhrlohn (am Wasser), Cig.
  71. brododẹ̑łəc, -łca, m. ladjedelec, Jan.; — po hs.
  72. brodolòv, -lǫ́va, m. die Caperei, Jan.; — hs.
  73. brodolǫ̑vəc, -vca, m. der Caper (auf der See), Cig., Jan.; — po hs.
  74. brodovína, f. die Ueberfuhrgebür; — der Fuhrlohn am Wasser, das Schiffsgeld, Mur., Dict., C., Dalm.
  75. brodovíta, f., nam. dobrovita, Fara, Cerklje- Štrek. (LjZv.).
  76. brodǫ̑vje, n. die Flotte, Jan., nk.; malo b., die Flottille, Jan.; — hs.
  77. brogovíta, f. pokvarjeno od dobrovita, Tolm.- Erj. (Torb.).
  78. bròj, -ója, m. die Zahl, Habd., Cig.; — hs., stsl.
  79. brǫ̑ja, f. 1) das Gemengsel, C.; — der Schmutz (vom Essen), C.; — die Verwirrung, Mik., C.
  80. brǫ́jav, adj. schmutzig (vom Essen): b. otrok, C.
  81. brǫ̑jda, f. = broja, ein Gemengsel (von flüssigen Dingen), Cig.
  82. brójən, -jna, adj. numerisch, Cig. (T.); — prim. broj.
  83. brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.
  84. brójiti, * -im, vb. impf. zählen, Cig. (T.); — hs., stsl.
  85. brǫ̑lək, -lka, m. die Zaungrasmücke (sylvia garrula), Koblja Glava na Krasu- Erj. (Torb.).
  86. bròn, -óna, m. die Bronze, Mur., Cig., Jan., Dalm., Ravn., nk.
  87. bronár, -rja, m. der Bronzegießer, C.
  88. brónast, adj. bronzen, Mur., Cig., Jan., nk.
  89. brončár, -rja, m. = bronar, C.
  90. brončę̑n, adj. bronzen, Dict., Let., ZgD.; brončena kača, brončen lok ("ehern"), Dalm.
  91. brónəc, -nca, m. die Bronze, M., SlGor., C.; bučeč b., Schönl.
  92. bronína, f. das Bronzemetall, C.
  93. brȏskva, f. die Kohlrübe (brassica oleracea), Meg., Tolm.- Erj. (Torb.), Brežani ( Ist.)- SlN.; tudi: brǫ̑skva, Valj. (Rad); — prim. it. brasca, die Kohlpflanze.
  94. brȏskvast, adj. blumenkohlartig, Erj. (Min.).
  95. bròšč, brǫ́šča, m., Tuš. (R.), Cig., Jan.; pogl. broč.
  96. brošūra, f. mala, ne trdo vezana knjižica, die Broschüre, Cig., Jan., nk.
  97. brošūrica, f. dem. brošura, nk.
  98. brozdáti, -ȃm, vb. impf. = brozgati, Cig., Mik.; = motiti: ne brozdajta nam gostja! Vod. (Izb. sp.).
  99. brozerováti, -ȗjem, vb. impf., Podkrnci in Bolčanje- Erj. (Torb.); pogl. blagorovati.
  100. brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.

   17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA