Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (18.248-18.347)

  1. brezvẹ̑stnik, m. der Gewissenlose, Mur., Cig., Jan.
  2. brezvẹ́stnost, f. die Gewissenlosigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  3. brezvẹ̑trje, n. die Windstille, Mur., Cig., Jan.
  4. brezvẹ́trn, adj. windstill, Cig.; brezvetrni pas, die Zone der Calmen, Cig. (T.).
  5. brezvkúsən, -sna, adj. geschmacklos, fade, Cig. (T.).
  6. brezvkúsnost, f. die Geschmacklosigkeit, Jan.
  7. brezvǫ̑dje, n. der Wassermangel, Cig. (T.).
  8. brezzakǫ̑nəc, -nca, m. der Ehelose, Mur.
  9. brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.
  10. brezzakǫ́nski, adj. ehelos, Guts., Mur., Cig., Jan.
  11. brezzákonstvọ, n. 1) = brezzakonje, Mur.; — 2) brezzakǫ̑nstvọ, die Ehelosigkeit, Mur., Cig., Jan.
  12. brezznačȃjnik, m. der Charakterlose, C.
  13. brezzǫ̑bəc, -bca, m., pl. brezzobci, Zahnlose, ( zool.), Cig. (T.).
  14. brezzǫ̑bən, -bna, adj. zahnlos, Cig., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  15. brezzǫ́bica, f. die klebrige Kratzdistel (cirsium erisithales), C., Z.
  16. brezzǫ̑bka, f. die Teichmuschel (anodonta), Erj. (Ž.).
  17. brezzǫ̑bnica, f. zahnloses Weib, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  18. brezzǫ̑bnik, m. zahnloser Mensch, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  19. brẹžàn, -ána, m. der Uferbewohner, Cig., Jan.
  20. brẹžȃnjək, -njka, m. kleiner Hügel, C., Mik., Valj. (Rad), Št.
  21. 1. brẹ́žati, vb. impf. breži, es dämmert, Meg.- Mik.
  22. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom- Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
  23. brẹ̑žčək, -čka, m. dem. brežec, Valj. (Rad).
  24. brẹ̑žəc, -žca, m. dem. breg.
  25. brẹ̑žək, -žka, m. dem. breg; das Hügelchen, Jan.
  26. brẹ̑žən, -žna, adj. 1) Ufer-: brežna sapa, der Landwind, Cig.; — 2) bergig, Cig., M., C.; brežna tla, bergiges Terrain, Levst. (Cest.); brežna krajina, C.; abschüssig, Jarn., M., C.; njive so brežne, Gor.
  27. brẹžìč, -íča, m. dem. breg; 1) der Uferrand, Cig.; — 2) kleiner Berg.
  28. brẹžı̑čək, -čka, m. dem. brežič.
  29. brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
  30. brẹ̑žnica, f. 1) der Küstenfluss, Cig. (T.), Jes.; — 2) ein aus Faschinen verfertigtes Werk im Wasserbaue, das Packwerk, Št.- Cig.; — 3) der Bergacker, Cig.
  31. brẹžȗljək, -ljka, m. das Hügelchen.
  32. bȓglez, m. 1) die Spechtmeise (sitta europaea), Cig., jvzhŠt.; — 2) Spottname für einen blinden o. blödsichtigen Menschen, Mik.
  33. brgǫ̑n, m. die Leimruthe, die Leimstange, C., Z., Kr.; nastavili smo brgone, LjZv. — iz it. vergone.
  34. brgúše, f. = breguše, široke, bele, prtene hlače, SlGor.; — prim. brageše.
  35. bŕhək, -hka, adj. stattlich, schmuck, hübsch, Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; brhko pisan šotor, Burg.; — pogl. brdek.
  36. brìč, -íča, m., Cig.; pogl. birič.
  37. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
  38. bridẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein, (o orodju), C.; beißen, prickeln, brennen: kremenina med prsti bridi, ajdova moka bridi (ist scharf anzufühlen), tabak v nosu bridi, Z.; juckend beißen, (o ranah) Cig.; — brideč, von scharfem Geschmack, C., Mik.
  39. bridíti, -ím, vb. impf. schleifen, schärfen: b. nož, C.; — prim. brditi.
  40. bridkọ̑st, f. die Bitterkeit; die Trübsal; Kajn je živel v nepokoju in bridkosti, Ravn.; Slovo sveta bridkosti daj, Preš.; die Bangigkeit; v smrtnih bridkostih, in Todesängsten; bridkosti si delati, sich ängsten, Cig.
  41. brídniti, brı̑dnem, vb. pf. 1) bitter werden, C.; — 2) beißend schmecken: redkva bridne, C.
  42. bríga, f. der Kummer, der Verdruß, die Sorge, Jan., C., nk.; — hs.
  43. brigáča, f. ein Gut, worauf ein Kirchenbeneficium haftet, Jan., Ist., C.
  44. brigadír, -írja, m. der Brigadier.
  45. brigādnik, m. der Brigadier, Jan.
  46. brigānt, m. razbojnik, der Brigant; — prim. fr. brigand, it. brigante.
  47. brigāntstvọ, n. das Brigantenthum, nk.
  48. brı̑gati, -am, vb. impf. kümmern, angehen: kaj to mene briga! nk., vzhŠt.; Sorgen machen: to me briga, C.; — b. se, sich kümmern: za nobeno reč se ne briga, Jan., nk.; vzhŠt.; — prim. briga.
  49. bríhtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C.).
  50. bríhtən, -tna, adj. = bistroumen, pameten; — prim. brihtati.
  51. brı̑ja, f. die Bitterkeit, C., Mik.; — prim. bridek.
  52. brijáč, m. = brivec, Cig., C.
  53. brijȃva, * f. "žganje s poprom pomešano", Mursko polje- Pjk. (Črt.).
  54. brijénje, n. 1) das Rasieren, C.; — 2) die Mause (beim Geflügel), Cig.
  55. brı̑kež, m. "kozje ime", Krn- Erj. (Torb.).
  56. bríłən, -łna, adj. 1) Rasier-, nk.; — 2) brilno pero, die Mausefeder, V.-Cig.
  57. bríliti, -im, vb. impf. veter brili = brije, C., Z.
  58. briljānt, m. na poseben način izbrušen diamant, der Brillant.
  59. briljāntar, -arja, m. der Brillantkäfer (entimus imperialis), Erj. (Ž.).
  60. brı̑łnica, f. die Barbierstube, Mur., Cig., Jan., nk.
  61. brìn, -ína, m. der Wacholder (juniperus communis), Mur., Cig., Rez.- Mik., Kras- Erj. (Torb.); on in pa brin v neznani puščavi, Ravn.; spustil se je v beg in točil črez kamen in brin, Jurč.
  62. brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem- Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna- Erj. (Torb.), Rez.- Mik., Kranjska Gora ( Gor.)- DSv., Zora.
  63. bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora ( Gor.)- DSv.
  64. bríniti se, brı̑nem se, vb. impf. sorgen, sich kümmern, C., Z., Vrt.; b. se za kaj, Zv.; malo se brine o tem, SlN.; — prim. briga.
  65. brı̑njar, -arja, m. 1) der Wacholdersammler, Z.; — 2) der Wacholderbrantweinverkäufer, Zora.
  66. brı̑nje, * n. coll. der Wacholder, das Wacholdergesträuch (juniperus communis).
  67. brínjevəc, -vca, m. 1) = brinovec 1); — 2) = brinovka 2), C.
  68. brínovəc, -vca, m. 1) der Wacholderbrantwein; — 2) der Wacholderstock, Jan.; — 3) = brinovka 2), Jan.
  69. brínovka, f. 1) eine sehr starke Hacke (Haue), Rovte (Kras); — 2) die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.).
  70. brísa, f. das Wischtuch, Cig., Mik.; das Handtuch, Gor.
  71. brisáč, m. der Wischer, Cig.; der Wischkolben, Cig.
  72. brisȃčnjak, m. mesto, kjer brisača visi, kajk.- Valj. (Rad).
  73. brisáłce, n. dem. brisalo, Valj. (Rad).
  74. brísalica, f. = brisača, M.
  75. brisȃłnica, f. = brisáča, Cig., M.
  76. brísati, brı̑šem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.
  77. brisȃvka, f. das Abwischtuch, das Handtuch, Mur., Cig., Jan.; der Wischlappen, Kr.- Valj. (Rad).
  78. brı̑slja, f. 1) das Abwischtuch, das Handtuch, Cig., Jan., Mik., Kras, Polj.; — der Wischfetzen, Valj. (Rad); — 2) ein aufgeputztes, stolzes Mädchen, C., Z.
  79. brı̑sljica, f. dem. brislja; der Wischfetzen, Polj.
  80. bríšəlj, -šlja, m. der Wisch, C.
  81. brìšt, bríšta, m. iz nem. Frist; pogl. rok.
  82. brı̑tbar, -rja, m. = brivec, Meg., Hip. (Orb.).
  83. brı̑təv, -tve, f. 1) = britva; — 2) = brijenje, das Mausen, Cig.
  84. brı̑təvca, f. dem. britev.
  85. bríti, brı̑jem, vb. impf. 1) rasieren; b. se, sich den Bart rasieren; ovce b., scheren, ogr.- Valj. (Rad); sukno b., das Tuch scheren, Cig.; — 2) b. se, sich haaren: konj se brije, verliert das Winterhaar, Z.; sich mausen (von Vögeln), Federn lassen, Cig., C.; das Laub verlieren: drevje se brije, Cig.; — 3) brez britve b. koga, jemanden fein betrügen, Cig., M.; norce b., Possen reißen, scherzen, Flausen treiben; — 4) scharf wehen; veter, burja brije; Zlo brije zunaj mraz nocoj, Preš.; veter me brije, bläst mich scharf an, Cig.
  86. britína, f. das beim Mausen ausfallende Haar, Cig.
  87. brı̑tof, m. der Friedhof; — iz nem.; pogl. pokopališče.
  88. brı̑tva, f. 1) das Rasiermesser; — 2) ein schließbares Messer, Cig., C.
  89. brı̑tvar, -arja, m. der Rasiermesserschmied, der Rasiermesserverkäufer, Cig.
  90. brı̑tvən, -vəna, adj. Rassiermesser-: britveni tok, das Rasiermesserfutteral, Habd.
  91. brı̑tvənica, f. die Rasiermesserscheide, Cig.
  92. brı̑tvica, f. 1) dem. britva; — 2) das Schnappmesser, das Taschenmesser, Jarn., Cig., Dol.
  93. britvíšče, n. das Rasiermesserheft, C.
  94. brı̑tvọ, n., Danj.- Mik.; pogl. britva 1).
  95. brivəc, -vca, m. der Barbier; tudi: brı̑vəc.
  96. brívski, adj. Barbier-: b. pomagač, der Barbiergehilfe, Cig.
  97. brízga, f. die Mauerschwalbe, der Segler, die Thurmschwalbe (cypselus apus), Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  98. brizgáč, m. 1) "kdor brizga, kadar se gasi ogenj", der Löschmann, Levst. (Nauk); — 2) der Spritzwurm, (holothuria tubulosa) Erj. (Ž.); brizgači, Holothurien, Cig. (T.).
  99. brízgalica, f. 1) die Feuerspritze, Slom.- C.; ročna b., die Handspritze, Jan.; die Klystierspritze (= bzikalica), C.
  100. brízgati, brı̑zgam, vb. impf. 1) spritzen, Cig., Jan., Levst. (Nauk); strup v koga brizgati, — ZgD.; — 2) gellend pfeifen, ( z. B. durch die Finger, an einem Eichelkelch u. dgl.) C.; — prim. brlizgati.

   17.748 17.848 17.948 18.048 18.148 18.248 18.348 18.448 18.548 18.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA