Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (18.201-18.300)

  1. brezobrǫ́čən, -čna, adj. unbereift, C., M.
  2. brezǫ́čən, -čna, adj. schamlos, C.; ausgelassen, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  3. brezokúsən, -sna, adj. geschmacklos, C.
  4. brezoporǫ́čən, -čna, adj. Intestat-: po nasledju brezoporočnem, durch Intestaterbfolge, DZ.
  5. brezorǫ́žən, -žna, adj. waffenlos, wehrlos, Mur., Cig. Jan., Cig. (T.), nk.; brezorožna jagnjeta, Cv.
  6. brezosę́ben, -bna, adj. unpersönlich ( gramm.), Jan.
  7. brezotrǫ́čən, -čna, adj. kinderlos, Mur., Jan.
  8. brezotrǫ́čnost, f. die Kinderlosigkeit, Mur., Cig., Jan.
  9. brezotrǫ́kinja, f. kinderloses Weib, Danj.- Mik.
  10. brẹ́zov, adj. Birken-; brezova šiba; — brezova mast, Ruthenstreiche; v šoli nam je dajal pokušati slast brezove masti, Erj. (Izb. sp.).
  11. brẹ́zovəc, -vca, m. 1) der Birkenstamm, C., Danj., Mik.; — der Birkenstock, Valj. (Rad); — 2) die Rothwurz (tormentilla), C.
  12. brẹ́zovica, f. 1) der Birkensaft, Cig., Jan., C.; — 2) = brezovka 1), Mur., C., Mik.
  13. brẹ́zovnica, f. 1) der Birkensaft, Mur.; — 2) der Birkenstab, Mur.
  14. brezpę̑tnik, m. der Pantoffel, Guts.
  15. brezplátən, -tna, adj. unentgeltlich, Jan.; brezplatno stanišče, Navr. (Spom.); svoje posle brezplatno opravljati, Levst. (Cest.).
  16. brezpljȗčnik, m. brezpljučniki, lungenlose Thiere, Erj. (Z.).
  17. brezpodǫ́bən, -bna, adj. unförmlich, missgestaltet: -bna stvar, C., Jan.
  18. brezpodǫ́bnost, f. die Unförmlichkeit, Jan.
  19. brezpǫ́tən, -tna, adj. pfadlos, unwegsam, Guts., Cig., Jan.
  20. brezrę̑dnik, m. der Unordentliche, M., C.
  21. brezrǫ́čən, -čna, adj. armlos, handlos, Cig.
  22. brezròk, -rǫ́ka, adj. armlos, handlos, Cig., Jan.
  23. brezrokaváč, m. = brezrokavnik, Bes.
  24. brezrokȃvəc, -vca, m. eine Art Weste, Valj. (Rad).
  25. brezrokȃvnik, m. die Weste, C., Jurč., Zv., Gor.
  26. brezrokȃvnjak, m. = brezrokavnik, Danj. (Posv. p.).
  27. brezsápən, -pna, adj. athemlos, Mur., Cig., Jan.
  28. brezsápnost, f. die Athemlosigkeit, Mur., Cig.
  29. brezsẹ̑nčnik, m., pl. brezsenčniki, ohnschattige Bewohner, Cig. (T.).
  30. brezskȓbnež, m. der Sorgenlose, Jan.
  31. brezskȓbnik, m. = brezskrbnež, Cig.
  32. brezslástən, -tna, adj. geschmacklos, Cig.
  33. brezslávən, -vna, adj. ruhmlos, Cig., Jan.
  34. brezslávnost, f. die Ruhmlosigkeit, Cig.
  35. brezsnǫ́vən, -vna, adj. immateriell, Cig.
  36. brezsnǫ́vnost, f. die Immaterialität, Cig.
  37. brezsŕčən, -čna, adj. herzlos, brezsrčna mati.
  38. breztẹlę́sən, * -sna, adj. unkörperlich, Cig., Jan., Cig. (T.), entkörpert, Cig.; Pod velikim tukaj Bogom Breztelesen bit' želim, Vod. (Pes.).
  39. breztežávən, -vna, adj. mühelos, Jan.
  40. breztrúdnost, f. die Mühelosigkeit, Cig.
  41. breztvárnost, f. die Immaterialität, Cig. (T.).
  42. brezȗp, m. die Hoffnungslosigkeit: b. prihodnjih dni, Preš.; b. ljubezni, Levst. (Zb. sp.); Devojko popade groza, brezup, Levst. (Zb. sp.).
  43. brezȗpnik, m. der Verzweifelte, Cig., ZgD., Zora.
  44. brezvę̑rəc, -rca, m. der Glaubenslose, der Religionslose, nk.
  45. brezvę̑rnik, m. der Religionslose, nk.; der Irreligiöse, Cig.
  46. brezvẹ́stən, -tna, adj. gewissenlos, Mur., Cig., Jan., nk.
  47. brezvẹ̑stnež, m. der Gewissenlose, nk.
  48. brezvẹ̑stnik, m. der Gewissenlose, Mur., Cig., Jan.
  49. brezvẹ́stnost, f. die Gewissenlosigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  50. brezvẹ̑trje, n. die Windstille, Mur., Cig., Jan.
  51. brezvẹ́trn, adj. windstill, Cig.; brezvetrni pas, die Zone der Calmen, Cig. (T.).
  52. brezvkúsən, -sna, adj. geschmacklos, fade, Cig. (T.).
  53. brezvkúsnost, f. die Geschmacklosigkeit, Jan.
  54. brezvǫ̑dje, n. der Wassermangel, Cig. (T.).
  55. brezzakǫ̑nəc, -nca, m. der Ehelose, Mur.
  56. brezzákonje, n. die Gesetzlosigkeit, die Anarchie, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — prim. glede naglasa hs. bezákonje.
  57. brezzakǫ́nski, adj. ehelos, Guts., Mur., Cig., Jan.
  58. brezzákonstvọ, n. 1) = brezzakonje, Mur.; — 2) brezzakǫ̑nstvọ, die Ehelosigkeit, Mur., Cig., Jan.
  59. brezznačȃjnik, m. der Charakterlose, C.
  60. brezzǫ̑bəc, -bca, m., pl. brezzobci, Zahnlose, ( zool.), Cig. (T.).
  61. brezzǫ̑bən, -bna, adj. zahnlos, Cig., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  62. brezzǫ́bica, f. die klebrige Kratzdistel (cirsium erisithales), C., Z.
  63. brezzǫ̑bka, f. die Teichmuschel (anodonta), Erj. (Ž.).
  64. brezzǫ̑bnica, f. zahnloses Weib, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  65. brezzǫ̑bnik, m. zahnloser Mensch, Guts., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  66. brẹžàn, -ána, m. der Uferbewohner, Cig., Jan.
  67. brẹžȃnjək, -njka, m. kleiner Hügel, C., Mik., Valj. (Rad), Št.
  68. 1. brẹ́žati, vb. impf. breži, es dämmert, Meg.- Mik.
  69. 2. brẹ́žati, -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom- Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).
  70. brẹ̑žčək, -čka, m. dem. brežec, Valj. (Rad).
  71. brẹ̑žəc, -žca, m. dem. breg.
  72. brẹ̑žək, -žka, m. dem. breg; das Hügelchen, Jan.
  73. brẹ̑žən, -žna, adj. 1) Ufer-: brežna sapa, der Landwind, Cig.; — 2) bergig, Cig., M., C.; brežna tla, bergiges Terrain, Levst. (Cest.); brežna krajina, C.; abschüssig, Jarn., M., C.; njive so brežne, Gor.
  74. brẹžìč, -íča, m. dem. breg; 1) der Uferrand, Cig.; — 2) kleiner Berg.
  75. brẹžı̑čək, -čka, m. dem. brežič.
  76. brẹžína, f. 1) das Ufer: nekaj brežine se je utrgalo, Nov.; pod brežino so raki, C.; der Dammaufwurf, C.; — die Ufergegend, M., C.; — 2) der Abhang, der Seitenabfall eines Berges, Cig. (T.), C., Jes.; po dolinah in brežinah, C.; brežine kopati, die Berge roden, Z.; das Steigende (im Bergbau), Cig. (T.); — die Anhöhe, der Berg, Cig., C., M.; — (solnce) zlate trake vrže na drevje in brežine, ogr.- Valj. (Rad); — 3) das Bergheu, Cig.
  77. brẹ̑žnica, f. 1) der Küstenfluss, Cig. (T.), Jes.; — 2) ein aus Faschinen verfertigtes Werk im Wasserbaue, das Packwerk, Št.- Cig.; — 3) der Bergacker, Cig.
  78. brẹžȗljək, -ljka, m. das Hügelchen.
  79. bȓglez, m. 1) die Spechtmeise (sitta europaea), Cig., jvzhŠt.; — 2) Spottname für einen blinden o. blödsichtigen Menschen, Mik.
  80. brgǫ̑n, m. die Leimruthe, die Leimstange, C., Z., Kr.; nastavili smo brgone, LjZv. — iz it. vergone.
  81. brgúše, f. = breguše, široke, bele, prtene hlače, SlGor.; — prim. brageše.
  82. bŕhək, -hka, adj. stattlich, schmuck, hübsch, Guts., Mur., Cig., Jan., Gor., Št.; brhko pisan šotor, Burg.; — pogl. brdek.
  83. brìč, -íča, m., Cig.; pogl. birič.
  84. brídək, -dka, m. 1) scharf, schneidig; Meg., Habd., Cig. (T.), Jan., Mik.; b. nož, bridka sablja, b. veter, C.; — scharf v. Geschmack, Dict., Hip. (Orb.); — 2) bitter: b. kakor pelin, Danj. (Posv. p.); — bridko trpljenje, bridka smrt, bridke besede, bridko se jokati; bridko mi je, es wird mir angst und bange, Cig.; — bridko, sehr: bridko sem želel, mich hat es herzlich verlangt, Krelj; bridko so se prestrašili, C., M.; — 3) prächtig, schön, C.; vortrefflich, C.; b. biti na kaj, in einer Sache geschickt sein, C.; brav, C.; — prim. brdek.
  85. bridẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein, (o orodju), C.; beißen, prickeln, brennen: kremenina med prsti bridi, ajdova moka bridi (ist scharf anzufühlen), tabak v nosu bridi, Z.; juckend beißen, (o ranah) Cig.; — brideč, von scharfem Geschmack, C., Mik.
  86. bridíti, -ím, vb. impf. schleifen, schärfen: b. nož, C.; — prim. brditi.
  87. bridkọ̑st, f. die Bitterkeit; die Trübsal; Kajn je živel v nepokoju in bridkosti, Ravn.; Slovo sveta bridkosti daj, Preš.; die Bangigkeit; v smrtnih bridkostih, in Todesängsten; bridkosti si delati, sich ängsten, Cig.
  88. brídniti, brı̑dnem, vb. pf. 1) bitter werden, C.; — 2) beißend schmecken: redkva bridne, C.
  89. bríga, f. der Kummer, der Verdruß, die Sorge, Jan., C., nk.; — hs.
  90. brigáča, f. ein Gut, worauf ein Kirchenbeneficium haftet, Jan., Ist., C.
  91. brigadír, -írja, m. der Brigadier.
  92. brigādnik, m. der Brigadier, Jan.
  93. brigānt, m. razbojnik, der Brigant; — prim. fr. brigand, it. brigante.
  94. brigāntstvọ, n. das Brigantenthum, nk.
  95. brı̑gati, -am, vb. impf. kümmern, angehen: kaj to mene briga! nk., vzhŠt.; Sorgen machen: to me briga, C.; — b. se, sich kümmern: za nobeno reč se ne briga, Jan., nk.; vzhŠt.; — prim. briga.
  96. bríhtati, -am, vb. impf. = dramiti, bistriti, učiti; (narejeno iz obrihtati, in to iz nem. richten, C.).
  97. bríhtən, -tna, adj. = bistroumen, pameten; — prim. brihtati.
  98. brı̑ja, f. die Bitterkeit, C., Mik.; — prim. bridek.
  99. brijáč, m. = brivec, Cig., C.
  100. brijȃva, * f. "žganje s poprom pomešano", Mursko polje- Pjk. (Črt.).

   17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA