m (17.901-18.000)

17901. branjúg, m. die Wacholderdrossel o. der Krammetsvogel (turdus pilaris), Erj. (Ž.), Habd.- Mik.; — prim. borovnjak.
17902. bránkəlj, -klja, m. = abranek, leskov cvet, Rihenberk- Erj. (Torb.).
17903. branoglȃvəc, -vca, m., C. = branovlek.
17904. branovlàk, -vláka, m. = branovlek, Mik.
17905. branovlẹ̀k, -vlẹ́ka, m. das Querholz, woran die Stränge befestigt werden, das Wagendrittel, Cig., C., Mik., vzhŠt.
17906. brȃnva, f., Jarn., Guts. (Res.), C., pogl. bramba.
17907. brasati, * -am, vb. impf. beschmutzen, Lašče- Levst. (M.).
17908. brȃskljav, adj., Jan., braskljava zemlja, C.; pogl. vraskljav.
17909. brȃšnja, f. = brašno, Guts., Mur.
17910. brášnọ, n. die Speise, Meg.; — die Wegzehrung, Cig., Jan.; — prim. brešno.
17911. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
17912. bratàn, -ána, m. = bratič, des Bruders Sohn, der Neffe, Jan., C., Mik., Hip. (Orb.), Navr. (Let.), LjZv.
17913. bratána, f. = bratična, des Bruders Tochter, die Nichte, Jan., Mik., Hip. (Orb.), LjZv.
17914. bratȃnčək, -čka, m. dem. bratanec, Cig.
17915. bratȃnəc, -nca, m. = bratan, Mur., Cig., Jan., C.
17916. brȃtəc, -tca, m. dem. brat, das Brüderchen; napitni, vinski b., der Zechbruder, Cig.
17917. brȃtej, m. = bratec, C.
17918. brȃtək, -tka, m. = bratec, Mur.
17919. brȃtər, -tra, = brat, Rez., Mik., Rož.- Kres; v ostalih padežih razun nom. tudi Bolčani- Erj. (Torb.).
17920. bráti, * bérem, vb. impf. 1) sammeln, pflückend sammeln; b. jagode, fižol, hmelj; čebele berejo; Weinlese halten: kedaj boste začeli brati? jvzhŠt.; dari b., betteln, b. za pogorelce, auf den Brand betteln, Cig.; b. v sklad, Beiträge sammeln, Cig.; — 2) lesen (= čitati); komu postave b., jemandem ein Capitel lesen, Cig.; b. komu v očeh, es jemandem an den Augen abmerken, Cig.; na licu se mu dobrota bere, in seinem Antlitz spricht sich Güte aus, Cig.; b. na kaj: tisti ljudje, ki na pismo bero, več vedo, Jurč.; prim. nem. lesen; — 3) nehmen: koliko berete za mašo? Ljutomer- Vest.; žganci bero mnogo masla, Senožeče- Erj. (Torb.).
17921. bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.
17922. bratı̑nski, adj. brüderlich, Habd., Jan., ogr.- Mik., bratinsko deljenje, Krelj.
17923. bratı̑nstvọ, n. die Brüderlichkeit, das brüderliche Verhältnis, Habd., Mur., Cig., C.; — = bratovščina 1): pila sva bratinstvo, Jurč.
17924. brátiti se, brȃtim se, vb. impf. sich verbrüdern, Bruderschaft schließen; gorje mu, pri katerem se mačke in miši bratijo, Npreg.- Jan. (Slovn.).
17925. bratoljúbən, -bna, adj. den Bruder (die Brüder) liebend, C.; bratoljubni vzori, humanitäre Ideale, Levst. (Pril.).
17926. brátovstvọ, n. die Bruderschaft (als Verhältnis): b. po mleku, die Milchbruderschaft, Cig.
17927. brátovščina, f. 1) die Bruderschaft (als Verhältnis); bratovščino piti s kom; pili smo —, in sem bil zdajci v bratovščini z večino navzočnih gostov, Jurč.; — 2) die Bruderschaft (als religiöse Vereinigung); — die Zunft, Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.).
17928. brátrančək, -čka, m. dem. bratranec; das Bruderkind, Cig.
17929. brátrančič, m. dem. bratranec, C., Valj. (Rad).
17930. brátranəc, -nca, m. 1) = bratič, Cig.; — 2) nav. stričev ali ujčev sin, der Cousin, das Geschwisterkind.
17931. brȃtrc, m. dem. brater: = bratec, Jan., Ahac., Rož. ( Kor.).
17932. brȃtrič, m. 1) = bratec, C.; — 2) = bratič, Muršec- C.
17933. bratrı̑čna, f. = bratična, Cig., Muršec- C.
17934. brátrina, f. = bratovščina, ("bratrna") Jarn., Kor.- Cig., Jan., Slom.
17935. brátrn, adj. = bratovski: bratrna ljubezen, Jarn., C.; po bratrno, Slom.
17936. brátrnik, m. = bratič, Cig., Jan.
17937. brátrovič, m. = bratič, C.
17938. brátrski, adj. = bratovski, Jan.; njegovi ukazi so imeli nekaj bratrskega, Let.
17939. bratȗn, m. der Bruder ( zaničlj.), C.
17940. brȃtva, f. die Sammlung, die Lese, Mur.; die Weinlese, Mik., Cig., Jan., Dalm., ogr.- Valj. (Rad).
17941. brȃv, m. 1) das Schafvieh (ohne Rücksicht auf Alter und Geschlecht), Cig., Met., ogr.- Valj. (Rad); — der Schöps, Berkini- Erj. (Torb.); — 2) das Schwein, C., Mariborska ok.; — 3) = živinče: drobni bravi, C.; — = žival, C.
17942. brȃv, -ı̑, f. coll. das Schafvieh, Zv., Notr.; mej skalovjem je pasel svojo brav, Jurč.
17943. bravár, -rja, m. = ovčar, Pohl., Guts., V.-Cig.
17944. brávče, -eta, n. ein Stück Schafvieh: človek, neumen kakor bravče, Gor., Št.; — das Schöpschen, Mur.
17945. bravčetína, f. das Schöpsenfleisch, Mur.
17946. brávčič, m. dem. bravec; das Thierchen, C.
17947. bravčják, m. der Schafstall, Cig.
17948. bravè, -ę́ta, n. ein Stück Mastvieh, Mur., Danj.- Mik.
17949. 1. brávəc, -vca, m. 1) der Schöps, Mur., Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) skopljen prasec, Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
17950. 2. brȃvəc, -vca, m. der Leser; pogl. čitatelj.
17951. bravíca, f. = prasica, C.; — prim. brav, m. 2).
17952. bravìč, -íča, m. das Schweinchen, C.; — prim. brav m. 2).
17953. bravı̑ček, -čka, m. dem. bravič, C.
17954. bravínja, f. = svinja, C.; — prim. brav, m. 2).
17955. bravı̑nski, adj. 1) Schöpsen-: bravinsko pleče, Habd.- Mik.; — 2) Schweins-, C.
17956. brȃvje, n. coll. das Mastvieh, Mur., Met.
17957. 1. brávka, f. das Schaf, Cig., M., Laško ( Št.).
17958. brávski, adj. 1) Schöpsen-, M., Notr.; — 2) Schweine-, C.; bravsko meso, vzhŠt.; — 3) bravska jed, eine Fleischspeise, bravski žganci, mit Speck abgemachter Sterz, C.
17959. brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, ( bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
17960. brazdáč, m. 1) der Sudler, Dol., jvzhŠt.; — 2) der Zottenreißer, M.
17961. brazdálọ, n. = brazdač, M.
17962. 1. brázdati, -am, vb. impf. = brazditi, Jan., Valj. (Rad).
17963. 2. brazdáti, -ȃm, vb. impf. 1) in einer Flüssigkeit herumwühlen: po vodi z rokami b., Št., Dol.; — sudeln, unreinlich mit einer Sache umgehen, Cig., Jan., Dol., Št.; — že zopet brazda = dežuje, jvzhŠt.; — 2) trans. posodo b., unreinlich mit dem Geschirr umgehen, es beschmutzen, C., M., Bes., BlKr.; — 3) hudeln, pfuschen, Jan., C.; — 4) Zotten reißen, Ungebürliches, Ungereimtes reden, Št., Dol.
17964. brazdè, -ę́ta, = brazdač, M.
17965. brázdenica, f. die Hohlkehle, Guts., Valj. (Rad); brazdeníca, Mur.
17966. brȃzdež, m. 1) der Schmierer, der Sudler, M.; — 2) der Schmutzfleck, Cig., Valj. (Rad).
17967. brázdica, f. dem. brazda.
17968. brazdína, f. kepa zemlje od brazde, C.
17969. brazdı̑t, adj. gefurcht ( zool.): b. zob, der Furchenzahn, h. t.- Cig. (T.); ( min.) gestreift, h. t.- Cig. (T.).
17970. brázditi, -im, vb. impf. Furchen ziehen, pflügen, Cig., Jan.; Mi brazdijo konjiči, Vod. (Pes.); cannelieren, Cig. (T.).
17971. brazdı̑tost, f. die Streifung (der Krystalle, min.), h. t.- Cig. (T.).
17972. brazgótən, -tna, adj. narbig, Guts., Mur.
17973. brazgotína, f. die Narbe, die Schramme.
17974. brazgotínast, adj. narbig, benarbt, schrammig.
17975. bražı̑ljka, f. das Brasilienholz, das Fernambukholz, Cig., Jan.
17976. bȓba, f. = brbalo, M.
17977. brbálọ, n. der Herumstöbernde, M.
17978. bȓbati, -am, vb. impf. wühlen, stöbern; kokoš brba po pesku; po nosu b., Cig.; ne dam si pod nosom b., = ich lasse mir nicht alles gefallen, Zv.; stochern: ne damo si po zobeh b., Glas.; — Zank suchen, C.
17979. brbískati, -am, vb. impf. = dristati, Rez.- C.
17980. brbljáti, -ȃm, vb. impf. plappern, plaudern, Cig., C., ZgD., BlKr.; — prim. brbrati.
17981. bȓbljež, m. der Schwätzer, BlKr.
17982. brbljı̑vəc, -vca, m. der Plapperer, Valj. (Rad).
17983. brbọ̑nčica, f. die Papille: tipalne brbončice, Erj. (Som.).
17984. brbọ̑nəc, -nca, m. "bradavica ali izrastek na nosu", die Papille, Erj. (Torb.); — prim. brbunec.
17985. brbǫ́riti, -im, vb. impf. schwätzen, C.
17986. brbòt, -óta, m. 1) das Brodeln, C.; — 2) das Stottern, das Stammeln, Mik.; — das Geplauder, Medv.- M.
17987. brbotálọ, n. 1) der Stotterer, M.; — 2) der Plauderer, M.
17988. brbotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) brodeln, sprudeln, BlKr.; — 2) schnell, undeutlich reden, Cig., C., Glas.; — stammeln, Valj. (Rad); schwätzen, plaudern, C., Vrt., Trst. (Let.).
17989. brbotiti, -im, vb. pf. = brbutiti: b. koga, C.
17990. brbotljı̑vəc, -vca, m. der Stammler, Valj. (Rad).
17991. brbotniti, -nem, vb. pf. = brbotiti, C.
17992. bȓbra, f. 1) das Plappermaul, C.; ti si prava brbra! jvzhŠt.; — 2) pl. brbre, das Schnarrwerk in der Orgel, V.-Cig.
17993. brbráč, m. das Plappermaul.
17994. brbrálọ, n. das Plappermaul.
17995. brbráti, -ȃm, vb. impf. prudeln, Cig.; — plappern, schwatzen.
17996. brbrȃvəc, -vca, m. = brbrač, Dict., Cig.
17997. brbrę̑la, f. das Plappermaul, Levst. (Rok.).
17998. brbúlja, f. die gerne herumstöbert, herumwühlt, M.
17999. brbȗljək, -ljka, m. die Wasserblase, C.
18000. brbȗnček, -čka, m. dem. brbunek; 1) das im Wasser aufsteigende Luftbläschen, Cig.; — 2) die Pustel, Štrek.

   17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 18.101 18.201 18.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani