Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (17.748-17.847)

  1. borovníčevəc, -vca, m. der Schwarzbeerenbrantwein, der Heidelbeerengeist, Cig., Kr.
  2. borovnják, 1) = brinjevka, die Wacholderdrossel oder der Krammetsvogel (turdus pilaris), C., Danj. (Posv. p.); — 2) ein Trinkgefäß aus Wacholderholz, Habd.- Mik.
  3. bōrsa, f. die Börse (als Versammlungsort der Kaufleute); — prim. it. borsa.
  4. bòršt, bǫ́ršta, m. der Forst; — iz nem.
  5. bȏs, m., Bolc, Koborid- Erj. (Torb.); pogl. bes.
  6. bọ̑s, bósa, adj. barfuß; bos hoditi, barfuß umhergehen; bose noge, bloße Füße; konj je bos na eno nogo, das Pferd hat an einem Fuße kein Hufeisen; ta je bosa, das ist eine Erfindung! das entbehrt jeder Begründung!
  7. bosáč, m. der Barfüßer, Cig., C.
  8. bosáča, f. 1) die Barfüßerin, Mur.; — 2) ein Rad ohne Schiene, C.
  9. bosák, m. = bosač, Mur., Cig., Jan.
  10. bosáti, -ȃm, vb. impf. barfuß gehen, C.
  11. bȏsəc, -sca, m. der Barfüßer, C.
  12. bosı̑ljək, -ljka, m. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Tuš. (R.), Zv.; — hs.
  13. bosíti, -ím, vb. impf. b. konja, dem Pferde das Hufeisen abnehmen, Mur., Cig.
  14. bȏskati, -am, vb. impf. s kamenom pri ostrenju b., Mik.; — pogl. bodckati.
  15. bosnik, der Blockwagen, V.-Cig.; — prim. bos.
  16. bosoglȃvəc, -vca, m. der Kaulkopf ("mlada žaba"), Ipavska dol.- Erj. (Torb.).
  17. bosopę̑təc, -tca, m. der Barfüßer, Z., Zv.
  18. bosopę́titi, * -pę́tim, vb. impf. barfuß gehen, Cig., Mik.
  19. bosọ̑ta, f. die Barfüßigkeit, Mur., Cig.
  20. bósti, bódem, vb. impf. stechen; vol bode, der Ochs ist stößig; vola se bodeta, die Ochsen stoßen sich mit den Hörnern; kdor se rad bode, se roga iznebi, C.; — bode me, ich habe einen stechenden Schmerz; pos. ich habe Seitenstechen; v oči b., auffallend sein, Jan., nk.; — hervorsprossen: žito iz zemlje bode, Z.
  21. bòš, adv. ja freilich ( iron.): boš, da bi jim kaj takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = doch leider! pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni poboljšal Helijevih sinov, Ravn.; — prim. baš.
  22. bòšt, adv. allerdings, wohl, traun, M.; bošt je vesel moral biti Abraham, wohl musste sich A. freuen, Ravn.; — prim. bašti.
  23. bòšti, adv. = boš, bošt, Mur., Jan.; — prim. bašti.
  24. 2. bǫ̑štvọ, n., Trub., Boh.- Mik., Jsvkr., Bas.; — pogl. uboštvo.
  25. bòt, bóta, m. = bat, C., ogr.- Valj. (Rad).
  26. bòt, adv. quitt: zdaj sva bot, Cig., M., Notr., Dol.; eno do druzega je bot, eines hebt das andere auf, Cig.; — morda iz it. botto, Schlag.
  27. bǫ́ta, * f. 1) der Stiefel, C., Goriš.; — die Stiefelröhre (golenica), C., Dol., Notr.; — prim. fr. botte, Stiefel.
  28. botānik, m. der Botaniker, Cig. (T.).
  29. botānika, f. die Botanik; — prim. rastlinoznanstvo.
  30. botāniški, adj. Botaniker-, botanisch, Mur., nk.
  31. bǫ́tati, -am, vb. impf. ausgleichen (in der Rechnung), Cig., Met.; — prim. bot.
  32. botavẹ́ti, -ím, vb. impf. schwellen (o ranah), C., (botaviti) Cig., Met.
  33. bǫ́ter, -tra, m. der Pathe; komu za botra biti (iti), bei jemandem Pathenstelle vertreten; krstni b., der Taufpathe; birmski b., der Firmpathe; — prim. stsl. kъmotrъ iz lat. compater, Mik. (Et.).
  34. bǫ́tica, f. dem. bota; kleiner Stiefel, M.
  35. botiti se, -im se, vb. impf. sich blähen, Jan.
  36. bǫ́trəc, (botrc), -trca, m. dem. boter; der Pathe.
  37. bǫ́trica, ** f. dem. botra; die Pathin.
  38. botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.
  39. botrı̑nəc, -nca, m. der Gast beim Pathenschmause, Mur., Cig.
  40. botríniti se, -ı̑nim se, vb. impf. Gevatterschaft auf sich nehmen: ženi se bliže ko moreš, botrini se dalje ko moreš, Kres.
  41. botrínja, f. 1) = botra, Dict.- Mik.; — 2) = botrina 1), Dict., Cig., Jan.; — 3) der Pathenschmaus, Kr.- Valj. (Rad); tudi pl. botrinje, Kras.
  42. botrı̑nski, adj. zur Gevatterschaft, zum Pathenschmause gehörig, Mur., Cig.
  43. botrı̑nščak, m. = botrinec, C.
  44. bǫ́triti se, -im se, vb. impf. in das Pathenverhältnis treten, Jan.
  45. botrováti, -ȗjem, vb. impf. za botra (botro) biti, Cv.
  46. božȃnski, adj. göttlich, Habd., Mur., nk.; božansko lep, göttlich schön, nk.
  47. božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.- Valj. (Rad), nk.
  48. bǫ́žati, * -am, * vb. impf. sanft streicheln, liebkosen; — prim. bože, Mik.; (prav za prav = "božec" [ubožec] komu praviti).
  49. bǫ̑žcati, -am, vb. impf. dem. božati, Polj.
  50. bǫ̑žčək, -čka, m., Cig., pogl. ubožček.
  51. bǫ́že, -eta, m., Z., pogl. ubožec.
  52. bǫ̑žəc, -žca, m., pogl. ubožec.
  53. bǫ̑žək, -žka, m. dem. bog; der Abgott, C.
  54. božəstvọ, n., Mur., Cig., Jan., pogl. boštvo, božanstvo.
  55. božíca, f. die Göttin, Jan., Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  56. bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan- Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.
  57. božičávati, -am, vb. impf. = božičevati: zdaj se božičava, Levst. (Zb. sp.).
  58. božı̑čək, -čka, m. die Hauswurz (sempervivum), C.
  59. božičevȃnje, n. das Feiern der Weihnachtstage, M.
  60. božičeváti, -ȗjem, vb. impf. das Weihnachtsfest begehen, Cig., M.
  61. božíčevina, f. pred vsakim božičem tisti dan dajo živini od vsakega žita nekoliko v zobanje, to je božičevina, Gor.
  62. božı̑čnica, f. 1) das Weihnachtslied, Cig., Jan.; — 2) das Weihnachtsgeschenk (namentlich ein Apfel), C., Št.; — 3) der Christbaum, Cig., Jan., C., nk.
  63. božı̑čnik, m. 1) kruh, ki je na mizi od sv. večera do sv. treh kraljev, das Weihnachtsbrot, Cig., Jan., C.; — 2) = december, C.
  64. božı̑čnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.- Valj. (Rad).
  65. božják, m. kleine Münze, Mur., Cig., Jan.; uboga vdova pride in dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.; Ipavski merčin dobiva od vsakega vedra vina po nekoliko soldov za svoj trud: ti soldi se imenujejo: božjaki; v Laščah bi temu rekli "božji denar", Erj. (Torb.); ne bom v nedeljo brez božjaka in bora, Jurč.
  66. božjȃst, f. die Fallsucht, die Epilepsie; žitna b., die Kornstaupe, die Kriebelkrankheit, Cig.; mrzla b., der Rheumatismus, C.; — die Gicht, Jarn.; — iz: božja oblast, Mik.; bav. Gewalt Gottes, češ. boží moc, C.; prim. oblast.
  67. božjȃstnica, f. 1) die Fallsüchtige, M.; — 2) der Baldrian (valeriana officinalis), C.
  68. božjȃstnik, m. der Fallsüchtige, der Epileptiker, Levst. (Pril.).
  69. božjepǫ̑tnik, m. der Pilger, der Wallfahrer, Cig., Jan., nk.
  70. božjerǫ̑pnik, m. der Gottesräuber, Let.
  71. bóžji, * adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.
  72. bóžjost, f. die Göttlichkeit, Mur., Jan.
  73. bǫ̑žkati, -am, vb. impf. dem. božati.
  74. božúr, m. 1) die Gichtrose (paeonia officinalis), Mur., Tuš. (B.); — 2) der Safran, Levst. (Nauk); stsl.
  75. brábranək, -nka, m., C., pogl. abranek.
  76. 1. bráč, m. = berač, (Leser), Mik., Vest.
  77. 2. brȃč, m. die Elle, C., Lašče- Levst. (Rok.); — iz it. braccio; prim. prač.
  78. brȃčka, f. nav. pl. bračke, Kohlenbruchstücke, Jan., Gor.; — prim. it. bracia, das Kohlenfeuer.
  79. bráda, * f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden ( bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
  80. bradáč, ** m. der Großbart.
  81. bradáčək, -čka, m. die Bartnelke (dianthus barbatus), C.
  82. bradačíca, f. rdeča b., die rothe Meerbarbe (mullus barbatus), Erj. (Ž.).
  83. brádast, adj. = bradat, Mur., Mik.
  84. bradȃtəc, -tca, m. der Großbart, Valj. (Rad).
  85. bradatę́ti, -ím, vb. impf. den Bart bekommen, Habd.- Mik.
  86. bradati, -am, vb. impf. jemanden mit dem Barte reiben, Cig.
  87. bradavíca, f. die Warze; bradavice imeti na rokah; — sesna b. (na sesku), die Brustwarze, Cig.; — ostrovasta b., die umwallte Papille, Erj. (Som.).
  88. bradavíčast, adj. warzenförmig, Cig., Jan.; — warzig, Jan.; — drusig, Cig. (T.).
  89. bradavíčica, f. dem. bradavica, das Wärzchen; tipalna b., das Tastwärzchen, Erj. (Z.); kožne bradavičice, die Hautwärzchen, Cig. (T.).
  90. bradavı̑čnik, m. die sechskantige Fetthenne (sedum sexangulare), C., Z., Medv. (Rok.).
  91. bradavı̑čnjak, m. der Mauerpfeffer (sedum acre), Št.- Erj. (Torb.).
  92. brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.
  93. brádica, f. dem. brada; 1) das Kinnbärtchen; — 2) ein Büschel Wurzeln, M.; — tudi: bradíca.
  94. brádička, f. dem. bradica; das Bärtchen.
  95. bradı̑nje, n. coll. der Baumbart, C., ogr.- Valj. (Rad).
  96. brȃdlja, f. die breite Zimmerhacke, die Bartaxt, Cig., Jan., Mik.
  97. bradljáča, f. "koža, ki volu pod vratom visi", Mik.
  98. bradničár, -rja, m. der Hellebardier, Cig.
  99. bradník, m. der Bartkamm, Cig.
  100. bradobrı̑vəc, -vca, m. = brivec, Mur.

   17.248 17.348 17.448 17.548 17.648 17.748 17.848 17.948 18.048 18.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA