Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (17.648-17.747)

  1. boleník, m. = bolnik, Mur.
  2. bolẹ̑nje, n. das Schmerzen, Cig., M.; — die Krankheit, Mur., ZgD.
  3. bolérič, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Štrek.
  4. bolẹ̑st, f. der (innere) Schmerz, Jan., Met., nk.; — prim. hs. bolest, Krankheit, Schmerz.
  5. bolẹ̑stən, -tna, adj. schmerzlich, schmerzhaft, Mur., Jan., C., nk.; bolestna vest, C.
  6. boleštráti, -ȃm, vb. impf. = beleštrati, Dict.
  7. bolēta, f. izkazni listek ( n. pr. pri mitnicah), die Bollette.
  8. bolẹ́ti, -ím, vb. impf. schmerzen; zobje me bole, glava me boli, ich habe Zahn-, Kopfschmerzen; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; vpije, da človeka ušesa bole, = er schreit, dass einem die Ohren gellen; — to me v srce boli, das thut mir in der Seele weh, Cig.; to me še zdaj boli, ich kann es nicht verschmerzen, Cig.; — ta ga bode bolela, das wird ihm hoch zu stehen kommen, Cig.; troški bole (treffen) občino, Levst. (Nauk); zavoljo tega me ne bo glava bolela, das lasse ich mich nicht anfechten, Cig.; tvoj denar ga boli, dein Geld flösst ihm Neid ein, Z.
  9. bolẹ́vanje, n. das Kränkeln, M.
  10. bolẹ́vati, -am, vb. impf. öfters krank sein, an einer Störung der Gesundheit leiden, Mik., Levst. (Pril.).
  11. bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).
  12. bolẹ̑zən, -zna, adj. krankhaft: bolezno srce, schmerzvolles Herz, C.
  13. bolẹznìv, -íva, adj. krankhaft: stara, bolezniva kri, Guts. (Res.); — kränklich, Mur.; — boleznivo srce, krankes Herz, C.; — schmerzlich, Krelj.
  14. bolẹznóba, f. = boleznost, Mur.
  15. bolẹ̑znost, f. die Krankheit, C., ogr.- Let.; — der Schmerz, ogr.- Valj. (Rad), Danj.- M.
  16. bolẹznováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, Mur., Vrt.
  17. bȏlež, m. der Schmerz, C.
  18. bȏłgati, -am, vb. impf. ( pf.), C.; — pogl. ubogati.
  19. bółha, f. 1) der Floh (pulex irritans); bolha me pika, jé; bolhe loviti; morska b., der Meerfloh (talitrus), Erj. (Z.); b. peščenica, der Sandfloh (sarcopsylla penetrans, Erj. (Z.)); povodna b., der Flohkrebs (gamarus), Cig., Erj. (Z.); prstna b., der Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.); ( prim. bolhač); — 2) der oberste Weinpressriegel (ein würfelförmiger Holzpflock), C.; — 3) der Kreisel (= volk), C.; — 4) das Weberschiffchen, C.
  20. bołháč, m. 1) kdor ima veliko bolh, Z., Valj. (Rad); — 2) der große Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.).
  21. bołhajìv, -íva, adj. voll Flöhe, Lašče- Levst. (M.).
  22. bółhast, adj. 1) voll Flöhe, Mur.; — 2) flohfarben, Cig.
  23. bolhàv, -áva, adj. voll Flöhe, Meg., Jan., Polj.
  24. bołhı̑njak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.
  25. bołhljìv, -íva, adj. = bolhav, Mur.
  26. bołhobèr, -bę́ra, m. der Flohfänger (o raku), LjZv.
  27. bolíkati, -am, vb. impf. = bolehati, C.
  28. bọ́liti, -im, vb. impf. unverständlich reden, brummen, C., Z.; lärmen, C.; schreien: tele boli, das Kalb schreit, Trst. (Let.).
  29. bòlj, adv. (skračeno iz: bolje) mehr (magis), in höherem Grade; bolj črno, schwärzer; bolj ko boš priden, rajši te bodemo imeli, je fleißiger du sein wirst, desto lieber werden wir dich haben.
  30. boljár, m. der Aristokrat, Cig. (T.); der Optimat, Cig.; boljari, die Vornehmsten, Jan.; — prim. stsl. boljarъ.
  31. bȏljəc, -ljca, m. der Vornehme, der Optimat, C., Z.; boljci (optimates), Npes.- Mik., Ravn.; — der Oberbauer, Cig.
  32. bȏljək, -ljka, m. das Wohl, Cig. (T.); — prim. hs. boljak.
  33. bọ̑lji, i. bọ̑ljši, I. adj. compar. besser; na bolje se je obrnilo, es hat sich zum Besseren gewendet; čim več, tem bolje, je mehr, desto besser; (v) boljši kup, wohlfeiler; — II. adv. bolje (boljše), besser; bolje gospodari nego sem mislil; bolniku je bolje, dem Kranken geht es besser; — = bolj: hudič ogenj še bolje podneti, Trub.; bolje prav, Kast.
  34. boljka, f. das Ruchgras (anthoxanthum odoratum), Tuš. (B.).
  35. bọ̑ljšati, -am, vb. impf. bessern, auferbauen; b. se, sich bessern, besser werden; počasi se boljša, seine Genesung schreitet langsam vorwärts, Cig.
  36. boljȗnəc, -nca, m. der Wundklee (anthyllis montana), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
  37. bȏłničar, -arja, m. der Krankenwärter, Cig., DZ.
  38. bołníčək, -čka, m. der kleine Patient, C.
  39. bȏłničən, -čna, adj. zum Spital gehörig, Spital-, Jan., nk.
  40. bołník, m. der Kranke, der Patient.
  41. bołníšče, n. das Krankenzimmer, Levst. (Pril.); — das Krankenhaus, Vod. (Bab.), SlN., Str.
  42. boloslǫ̑vski, adj. pathologisch: boloslovska kemija, DZ.
  43. bolováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, laborieren, Cig., Jan., C.; — hs.
  44. bółskati se, -a se, vb. impf. = bliskati se, C., Notr., Tolm.
  45. bołščȃj, m. der Blinzler, Lašče- Levst. (M.).
  46. bołščáti, -ím, vb. impf. 1) glotzen: bolščeče oči, Str.; Kaj bolščite in se žalostite? Zora; kaj zmrzujete in bolščite? Jurč.; — oči mu bolšče iz glave, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) voda bolšči = malo curi, Lašče- Levst. (M.).
  47. bołšíca, f. dem. bolha, Jan., Valj. (Rad).
  48. bołšı̑nəc, -nca, m. der Flohsame (plantago psyllium), Erj. (Rok.).
  49. bołšı̑njak, m. das Flohnest, Jan.
  50. bołšják, m. = bolšinec, Cig.
  51. bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.- Valj. (Rad).
  52. bȏłt, m. die Schlucht, Gor., Tolm.; — der Abgrund, Temljine- Štrek. (Let.).
  53. bȏlta, f. das Gewölbe, Mur., BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. volta.
  54. bolvȃn, m. 1) der Götze, ogr.- Valj. (Rad), Zora; — 2) der Block: alabaster v bolvanih, DZ.; — prim. balvan.
  55. bolvančár, -árja, m. der Götzendiener, M., C.
  56. bolvaníca, f. der Götzentempel, C.
  57. bȏłzati, -am, vb. impf. lecken, C., Št.; — (iz "obolzniti" napačno narejena imperfektivna oblika, C.).
  58. bȏłzen, -zni, f. die Spalte, die Ritze: žival (= bečele) sili skoz bolzni, Levst. (Beč.), Lašče; — prim. bezen.
  59. bọ́na, f. die Kröte (bufo vulgaris et variabilis), Ponikve (Prim.)- Erj. (Torb.), Idrija.
  60. bọ̑nka, f. 1) eine Art Birne, C.; — 2) temna, belopikasta smokva, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. bunka.
  61. 1. bọ̑r, m. die Kiefer, die Waldföhre (pinus silvestris), Tuš. (R.); beli bor (p. halepensis), črni bor, die Schwarzföhre (p. laricio), Erj. (Rok.); gorski bor, die Krummholzkiefer (p. pumilio), Cig.; gladki bor, die Weymouthskiefer (p. strobus), Cig.
  62. 2. bòr, -bóra, m. der Kampf, Mur., Cig.; Čujte bor! Kos.; poskusni b., der Wettkampf, Jan.; Pozove petje v bor italijansko, Levst. (Zb. sp.).
  63. 3. bòr, bóra, m. droben denar, der Deut, Kr.; ne bora ne dam, Zv.; bore komu iz žepa pobrati, Jurč.; bora ne čutim po cel teden v žepu, Zora.
  64. bóra, f. 1) = 1. bor (Föhre), Jarn., Dol.; — 2) = oblin: drva dokler še niso razcepljena nego samo na kose razpiljena, Koborid- Erj. (Torb.).
  65. borȃč, m. der Borax, Cig. (T.); — prim. it. borrace.
  66. borága, * f. gemeiner Borretsch (borago officinalis), Cig., Medv. (Rok.).
  67. bǫ̑rba, f. der Wettkampf, der Kampf, Cig., Jan., nk.
  68. bóre, adj. indecl. arm: bore prerok, bore Jakob, Jsvkr.; bore mož, bore jaz, bore mati, bore dete, Gor.- Levst. (Rok.); — bore malo, sehr wenig, LjZv.; — nam. ubore; prim. stsl. nebože, nebore ( voc. od nebogъ).
  69. 1. bọ̑rəc, -rca, m. dem. 1. bor.
  70. 2. bȏrəc, -rca, m. der Ringkämpfer, Cig., Jan.; — der Fechter, Cig., Jan., nk.; — der Streiter, der Kämpfer, Cig., Jan.; — tudi: borə̀c, -rcà Cb.
  71. borę̑d, m. die Quecke (triticum repens), Kras- Erj. (Torb.); — prim. bared.
  72. 1. bórən, -rna, adj. kampflustig, M.
  73. 2. bǫ̑rən, -rna, adj. ärmlich, armselig; borna koča, borna obleka; nam. uboren = ubožen.
  74. bórica, f. dem. bora, = borič, Jarn., M.
  75. 1. borìč, -íča, m. dem. 1. bor, kleine Föhre, Z.
  76. 2. borìč, -íča, m. dem. 3. bor: nisem ga dobil ne boriča od doma, Jurč.
  77. boríłən, -łna, adj. zum Kämpfen, Fechten gehörig, Cig., nk.; borilni meč, das Fechtschwert, Cig.
  78. borı̑łnica, f. die Kampfschule, die Fechtschule, Cig., Jan., nk.
  79. boríłnost, f. die Kampffähigkeit, C.
  80. boríšče, n. der Kampfplatz, Cig., Jan.; večina kmetov je bila pokončana na borišči, Jurč.; — der Fechtboden, Cig., Jan.
  81. borı̑telj, m. der Kämpfer, der Wettkämpfer, Cig., nk.
  82. borı̑təv, -tve, f. der Kampf, der Wettkampf, das Ringen, das Fechten, Jan., nk.
  83. bọ́riti, -im, vb. impf. rennen: krave rajše domov borijo, nego na kvar, kajk.- Valj., Vest.; — boriti se, = skakati, goniti se, Cig.; — prim. buriti (?).
  84. boríti se, -ím se, vb. impf. kämpfen, ringen, fechten, Cig., Jan., nk.; b. se zoper kaj, gegen etwas ankämpfen, Cig., Jan.; streiten, Jan.; zanken, C.; b. se s čim, sich mit einer schwierigen Sache beschäftigen, Cig. (T.).
  85. borı̑vəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan.; der Fechter, Cig., Jan.; der Ringer, Jan., Valj. (Rad).
  86. borı̑vka, f. die Kämpferin, die Streiterin, Cig., Jan.; die Fechterin, Jan.; die Ringerin, Jan.
  87. borı̑vski, adj. Kämpfer-, Fechter-, Ringer-: borivska zvijača, der Fechterstreich, Cig.
  88. borjáč, -áča, m. der Hof, C.; bórjač, -áča, Kras in Prim.- Erj. (Torb.); — der Viehhof, Cig.; ograjen prostor okoli svinjaka, Notr., Dol.; — nam. oborjač, prim. obor = Hürde, Erj. (Torb.).
  89. borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.- Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  90. borljìv, -íva, adj. kampflustig, Cig., Jan.
  91. borljívost, f. die Kampflust, Cig., Jan.
  92. borǫ́v, adj. 1) Kiefer-, Föhren-; b. les; borove saje, der Kienruß, Cig. (T.); — 2) geschmacklos trocken, Jan., C.; b. kruh, borova jed, Št.; borovo meso, saftloses Fleisch, Št.
  93. borǫ́vəc, -vca, m. = bor.
  94. borǫ́vən, -vna, adj. 1) Föhren-, Kiefer-, Jarn., M.; — 2) nicht fein, grob, C.; — prim. borov.
  95. borovíca, f. = brina, Št.- Cig., Valj. (Rad); z borovico po hišah kade, Pjk. (Črt.); tudi: bǫ́rovica, Mur., okoli Maribora- Zora.
  96. borovı̑čje, n. 1) = brinje, Mur., Št.
  97. borovı̑čji, adj. Wacholder-, Mur.
  98. borǫ̑vka, f. 1) der Kienspann, C.; — 2) eine Art Schwamm, C.
  99. borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.
  100. borovnı̑čar, -rja, m. der Heidelbeerensammler, Cig.; der Heidelbeerenverkäufer, Vrt.

   17.148 17.248 17.348 17.448 17.548 17.648 17.748 17.848 17.948 18.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA