Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (17.601-17.700)

  1. bójən, -jna, adj. 1) Kampf-, Schlacht-, Kriegs-, Feld-: bojni krik, das Kampfgeschrei, bojna vrsta, die Schlachtreihe, bojna ladija, das Kriegsschiff, bojna kola, der Streitwagen, Cig. (T.), nk.; — 2) streitbar, kriegerisch, Cig., Jan.
  2. bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.- Valj. (Rad).
  3. bojevȃnje, n. das Kämpfen.
  4. bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
  5. bojevȃvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan., Škrinj.- Valj. (Rad), nk.
  6. bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).
  7. bojevı̑t, adj. kampflustig, kriegerisch, streitbar, C., Cig. (T.), nk.
  8. bojevník, m. = bojnik, Cig., C., Let.
  9. bojẹ̑zən, -zni, f., Mur., Jan., pogl. bojazen.
  10. bojẹ̑zən, -zna, adj. = bojazljiv, Mik. (V. Gr. II. 147.).
  11. boježéljən, -ljna, adj. kampfbegierig, Cig., nk.
  12. boježéljnost, f. die Kampfbegierde, Cig., nk.
  13. bǫ̑jna, f. der Kampf, der Krieg, ogr.- Valj. (Rad).
  14. bojníca, f. die Kämpferin, die Kriegerin, Valj. (Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! Dalm.
  15. bojník, m. der Kämpfer, der Krieger, Cig., Jan., Dalm.; — der Fechter, Mur.; = pretepač, C.
  16. bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.
  17. bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.- C., Valj. (Rad); — iz magy.
  18. bòk, bóka, m. 1) die Seite des Körpers, die Flanke, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sablja mu visi z boka, Jurč.; — 2) die Bauchseite des Schiffes, Cig., Cig. (T.); eines Gefäßes: lonec ima bok, C.; kotel je v boku ves pokrpan, jvzhŠt.; der Bauch einer Säule, Jan.; — 3) der Bergabhang, das Gehänge, Cig., Cig. (T.), Jes.; v bok iti, bergauf gehen, BlKr.- M.; — 4) der Schachtstoß ( mont.), Cig. (T.); — 5) die Flanke (im Kriegswesen): sovražnika napasti v bok, Cig., Jan.; — 6) na bok gledati = škiliti, BlKr.
  19. bokȃł, -ȃla, m. die Maß: b. vina, Kr.; merski b., die Messkanne, Cig.; — prim. it. boccale, der Krug.
  20. bokȃlar, -arja, m. der maßweise trinkt, M.
  21. bokȃłəc, -łca, m. neka češplja, Gor.
  22. bokȃlič, m. die zwiebeltragende Lilie (lilium bulbiferum), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  23. bokalı̑čnica, f. die Maßflasche, C.
  24. bokalína, f. 1) prstena skleda, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 2) das Kesselthal, = kotlina, Jes.
  25. bȏkanje, * n. 1) polnjenje ogeljnice s suhimi okleški, C.; — 2) die Fülle (bei den Kohlenbrennern), Cig.
  26. bokára, f. ein bauchiges Gefäß, Mik.
  27. bókast, adj. bauchig: bokasta posoda, Mik.; b. sod, C.; bokasta ladja, Zora; — convex, C.
  28. bókati, ** -am, vb. impf. 1) bauchig machen: bokati dogo, eine Daube hohl schneiden, Cig.; — b. se, sich werfen (o lesu), Z.; — 2) den Kohlenmeiler füllen: ogeljnico bokati, Cig., C.
  29. bȏkla, f. das Loch, Tolm.; — iz furl.
  30. bȏł, m. = bol f. der Schmerz, Mur., Cig., Jan., Prip.; porodni boli, die Geburtsschmerzen, C.
  31. bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. ( prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.- Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
  32. bolȃn, bółna, adj. krank; za smrt, na smrt b., todkrank.
  33. bolèč, -ę́ča, adj. ( part.) schmerzend; boleča rana, boleče oko; boleče zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; ves boleč, mit Schmerzen beladen, Cig.
  34. bolę̑čək, -čka, m. der Schmerzstich, Mik.; porodnični bolečki, die Geburtsschmerzen, Mur.
  35. bolę́čən, -čna, adj. schmerzhaft, Guts. (Res.).
  36. bolečína, f. der Schmerz; porodne bolečine, die Geburtswehen, Cig.; srčna bolečina, das Herzeleid.
  37. bolečínast, adj. voll Schmerzen, Mur.
  38. bolečı̑nski, adj. den Schmerz betreffend; — schmerzhaft, Cig., M.
  39. bolẹ́hati, -am, vb. impf. kränkeln, leidend sein.
  40. bolẹ́havəc, -vca, m. der Kränkliche, der Sieche, Cig., Jan., C.; ljudje v nesreči, bolehavci, pokrevljenci, Ravn.
  41. bolẹ̑hnica, f. das Siechenhaus, M., C., DZ.
  42. bolẹhnóta, f. = bolehnost, M.
  43. bolẹ́host, f. = bolehnost, Dict.- Mik.
  44. bolẹhováti, -ȗjem, vb. impf. kränkeln, Jan.
  45. bǫ́len, -ena, m. der Schied (aspius rapax), riba živoča v Savi, sem ter tja tudi v Krki, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  46. bolę̑n, adj. = bolan, M., Št.
  47. boleníca, f. = bolnica 1), Mur.
  48. boleník, m. = bolnik, Mur.
  49. bolẹ̑nje, n. das Schmerzen, Cig., M.; — die Krankheit, Mur., ZgD.
  50. bolérič, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Štrek.
  51. bolẹ̑st, f. der (innere) Schmerz, Jan., Met., nk.; — prim. hs. bolest, Krankheit, Schmerz.
  52. bolẹ̑stən, -tna, adj. schmerzlich, schmerzhaft, Mur., Jan., C., nk.; bolestna vest, C.
  53. boleštráti, -ȃm, vb. impf. = beleštrati, Dict.
  54. bolēta, f. izkazni listek ( n. pr. pri mitnicah), die Bollette.
  55. bolẹ́ti, -ím, vb. impf. schmerzen; zobje me bole, glava me boli, ich habe Zahn-, Kopfschmerzen; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; vpije, da človeka ušesa bole, = er schreit, dass einem die Ohren gellen; — to me v srce boli, das thut mir in der Seele weh, Cig.; to me še zdaj boli, ich kann es nicht verschmerzen, Cig.; — ta ga bode bolela, das wird ihm hoch zu stehen kommen, Cig.; troški bole (treffen) občino, Levst. (Nauk); zavoljo tega me ne bo glava bolela, das lasse ich mich nicht anfechten, Cig.; tvoj denar ga boli, dein Geld flösst ihm Neid ein, Z.
  56. bolẹ́vanje, n. das Kränkeln, M.
  57. bolẹ́vati, -am, vb. impf. öfters krank sein, an einer Störung der Gesundheit leiden, Mik., Levst. (Pril.).
  58. bolẹ̑zən, -zni, f. die Krankheit; očesna b., die Augenkrankheit; vročinska bolezen, hitziges Fieber; b. sv. Vida, der Veitstanz, Cig.; b. sv. Valentina, die Fallsucht, die Epilepsie, Jan.; sramna b., die venerische Krankheit, Cig., Jan.; ženska b., die monatliche Reinigung, C.; nalezljiva, kužna b., eine ansteckende Krankheit; bela b., die Bleichsucht, Cig., C.; suha b., das Zehrfieber, die Hektik, Cig.; uscana b., die Harnruhr, Cig.; huda b. = padavica, C.; gnila b. = metljaji pri ovcah, C.; rdeča b., der Rothlauf (der Schweine), C.; b. si navleči, sich eine Krankheit holen, Cig.; b. nalesti, von einer Krankheit angesteckt werden; prestati b., eine Krankheit überstehen; b. se hujša, poprijema, die Krankheit nimmt zu, Cig.; b. gre po ljudeh, die Krankheit ist epidemisch, Levst. (Nauk); preg. dolga bolezen, gotova smrt, eine langwierige Krankheit bringt den Tod; b. gre z vozom v človeka, iz človeka po niti, Jan. (Slovn.).
  59. bolẹ̑zən, -zna, adj. krankhaft: bolezno srce, schmerzvolles Herz, C.
  60. bolẹznìv, -íva, adj. krankhaft: stara, bolezniva kri, Guts. (Res.); — kränklich, Mur.; — boleznivo srce, krankes Herz, C.; — schmerzlich, Krelj.
  61. bolẹznóba, f. = boleznost, Mur.
  62. bolẹ̑znost, f. die Krankheit, C., ogr.- Let.; — der Schmerz, ogr.- Valj. (Rad), Danj.- M.
  63. bolẹznováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, Mur., Vrt.
  64. bȏlež, m. der Schmerz, C.
  65. bȏłgati, -am, vb. impf. ( pf.), C.; — pogl. ubogati.
  66. bółha, f. 1) der Floh (pulex irritans); bolha me pika, jé; bolhe loviti; morska b., der Meerfloh (talitrus), Erj. (Z.); b. peščenica, der Sandfloh (sarcopsylla penetrans, Erj. (Z.)); povodna b., der Flohkrebs (gamarus), Cig., Erj. (Z.); prstna b., der Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.); ( prim. bolhač); — 2) der oberste Weinpressriegel (ein würfelförmiger Holzpflock), C.; — 3) der Kreisel (= volk), C.; — 4) das Weberschiffchen, C.
  67. bołháč, m. 1) kdor ima veliko bolh, Z., Valj. (Rad); — 2) der große Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.).
  68. bołhajìv, -íva, adj. voll Flöhe, Lašče- Levst. (M.).
  69. bółhast, adj. 1) voll Flöhe, Mur.; — 2) flohfarben, Cig.
  70. bolhàv, -áva, adj. voll Flöhe, Meg., Jan., Polj.
  71. bołhı̑njak, m. 1) der Flohwinkel, Mur.; — 2) der Flohkoth, Mur.; — 3) neka bela prtenina, po kateri so drobne, temne pičice, kakor bi bila od bolh onesnažena, Št.
  72. bołhljìv, -íva, adj. = bolhav, Mur.
  73. bołhobèr, -bę́ra, m. der Flohfänger (o raku), LjZv.
  74. bolíkati, -am, vb. impf. = bolehati, C.
  75. bọ́liti, -im, vb. impf. unverständlich reden, brummen, C., Z.; lärmen, C.; schreien: tele boli, das Kalb schreit, Trst. (Let.).
  76. bòlj, adv. (skračeno iz: bolje) mehr (magis), in höherem Grade; bolj črno, schwärzer; bolj ko boš priden, rajši te bodemo imeli, je fleißiger du sein wirst, desto lieber werden wir dich haben.
  77. boljár, m. der Aristokrat, Cig. (T.); der Optimat, Cig.; boljari, die Vornehmsten, Jan.; — prim. stsl. boljarъ.
  78. bȏljəc, -ljca, m. der Vornehme, der Optimat, C., Z.; boljci (optimates), Npes.- Mik., Ravn.; — der Oberbauer, Cig.
  79. bȏljək, -ljka, m. das Wohl, Cig. (T.); — prim. hs. boljak.
  80. bọ̑lji, i. bọ̑ljši, I. adj. compar. besser; na bolje se je obrnilo, es hat sich zum Besseren gewendet; čim več, tem bolje, je mehr, desto besser; (v) boljši kup, wohlfeiler; — II. adv. bolje (boljše), besser; bolje gospodari nego sem mislil; bolniku je bolje, dem Kranken geht es besser; — = bolj: hudič ogenj še bolje podneti, Trub.; bolje prav, Kast.
  81. boljka, f. das Ruchgras (anthoxanthum odoratum), Tuš. (B.).
  82. bọ̑ljšati, -am, vb. impf. bessern, auferbauen; b. se, sich bessern, besser werden; počasi se boljša, seine Genesung schreitet langsam vorwärts, Cig.
  83. boljȗnəc, -nca, m. der Wundklee (anthyllis montana), Pedrovo nad Rihenberkom- Erj. (Torb.).
  84. bȏłničar, -arja, m. der Krankenwärter, Cig., DZ.
  85. bołníčək, -čka, m. der kleine Patient, C.
  86. bȏłničən, -čna, adj. zum Spital gehörig, Spital-, Jan., nk.
  87. bołník, m. der Kranke, der Patient.
  88. bołníšče, n. das Krankenzimmer, Levst. (Pril.); — das Krankenhaus, Vod. (Bab.), SlN., Str.
  89. boloslǫ̑vski, adj. pathologisch: boloslovska kemija, DZ.
  90. bolováti, -ȗjem, vb. impf. krank sein, laborieren, Cig., Jan., C.; — hs.
  91. bółskati se, -a se, vb. impf. = bliskati se, C., Notr., Tolm.
  92. bołščȃj, m. der Blinzler, Lašče- Levst. (M.).
  93. bołščáti, -ím, vb. impf. 1) glotzen: bolščeče oči, Str.; Kaj bolščite in se žalostite? Zora; kaj zmrzujete in bolščite? Jurč.; — oči mu bolšče iz glave, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) voda bolšči = malo curi, Lašče- Levst. (M.).
  94. bołšíca, f. dem. bolha, Jan., Valj. (Rad).
  95. bołšı̑nəc, -nca, m. der Flohsame (plantago psyllium), Erj. (Rok.).
  96. bołšı̑njak, m. das Flohnest, Jan.
  97. bołšják, m. = bolšinec, Cig.
  98. bołšnják, der vordere Hemdschlitz, Kr.- Valj. (Rad).
  99. bȏłt, m. die Schlucht, Gor., Tolm.; — der Abgrund, Temljine- Štrek. (Let.).
  100. bȏlta, f. das Gewölbe, Mur., BlKr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. volta.

   17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA