Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (17.548-17.647)

  1. bogonerǫ́dən, -dna, adj. gottlos, M.; (boganer-) Dict.; bogonerodno živeti, Jsvkr.; — prim. 2. roditi.
  2. bogoobrázən, -zna, adj. als Gottes Ebenbild geschaffen: Ustvarjeni ded naš bogoobrazni, (Adam), Levst. (Zb. sp.).
  3. bogorǫ́dən, -dna, adj. fromm, gottselig, V.-Cig., Jan., Jsvkr.
  4. bogorǫ́dnost, f. die Frömmigkeit, Cig.; šesti (dar sv. duha) je dar bogorodnosti, Schönl.; službe bogorodnosti, Kast. (N. c.); Jakobova b., Jsvkr.
  5. bogoskrȗnəc, -nca, m. der Gotteslästerer, nk.
  6. bogoslòv, -slǫ́va, m. = bogoslovec, Mur., Cv.
  7. bogoslǫ̑vəc, -vca, m. der Theologe, Cig., Jan., nk.
  8. bogoslǫ̑vje, n. die Theologie, die Gottesgelehrsamkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  9. bogoslǫ̑vski, adj. theologisch, Mur., nk.
  10. bogoslǫ̑vstvọ, n. = bogoslovje, Mur., Jan., nk.
  11. bogoslúžən, -žna, adj. 1) fromm, religiös; — 2) = bogoslužben, Jan.
  12. bogoslúžiti, -im, vb. impf. bogoslužen biti, LjZv.
  13. bogoslúžnost, f. die Frömmigkeit, die Religiosität.
  14. bogosprȃvnik, m. der Gottversöhner, Cig.
  15. bogospriję́ti, * -prímem, vb. pf. willkommen heißen: b. koga, Cig., Jan.
  16. bogotàj, -tája, m. der Gottesleugner, der Atheist, Jan., Cig. (T.), Ravn.
  17. bogotȃjəc, -jca, m. = bogotaj, Cig., Jan., nk.
  18. bogotȃjnik, m. = bogotaj, Cig.
  19. bogotȃjstvọ, n. die Gottesleugnung, der Atheismus, Jan., Cig. (T.), nk.
  20. bogovȃnje, n. 1) das Götterleben, Cig.; — 2) das Wahrsagen, Cig., M., Boh., Jap. (Sv. p.), Vrt.; bogovanje in copranje, Dalm.
  21. bogováti, -ȗjem, vb. impf. 1) als Gott herrschen, C.: človek snuje, Bog boguje, Vrt., SlN.; — 2) wahrsagen, Guts., Jan., Trub., Dalm., Boh.; — vermuthen, errathen, Meg.; — prim. lat. divinare, C.
  22. bogovȃvəc, -vca, m. der Wahrsager, Cig.
  23. bǫ́govəc, -vca, m. der Wahrsager, Dict., Cig., Dalm., Kast.
  24. bogovę̑rəc, -rca, m. = bogovernik, Jan.
  25. bogovę̑rnik, m. der Gottesgläubige, Cig.
  26. bogovę̑rstvọ, n. der Gottesglaube, der Deismus, Cig.
  27. bǫ́govničək, -čka, m. hlebček kruha (bogovničke dele beračem ob "žegnanju"), Gor.
  28. bogǫ̑vstvọ, n. das Götterthum, Cig., Jan.
  29. bogoznȃnəc, -nca, m. der Gottesgelehrte, Mur., Cig., Jan.
  30. bòh, bóha, m. der noch ungeschnittene Speck, die Speckseite; cel b., pol boha, Z.; celi bohi slanine, Cv.; mačko k bohu za varha postaviti = Dieben etwas anvertrauen, Met.; — iz nem.; prim. tirol. bachn.
  31. boháti, -ȃm, vb. impf. 1) entzweiquetschen, entzweiplatzen machen: b. češplje, C., Valj. (Rad), Gor.; b. se, aufspringen, platzen: češplje se bohajo, Z.; — 2) mästen: trebuh, prašiče b., C.; — prim. boh.
  32. bohı̑njəc, -njca, m. neka vrsta fižola.
  33. bohı̑njka, ** f. der Wocheinit, Erj. (Min.).
  34. bohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schnell, üppig emporschießen (o rastlinah), BlKr.; b. in rasti, C.
  35. bohótən, -tna, adj. üppig; bohotno rasti, emporwuchern; b. polje, -tni travniki, M., C.; bohotno bilje, C.; bohotno perje, Cv.
  36. bohotẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig sein, strotzen, Jan.
  37. bohtẹ́ti, -ím, vb. impf. üppig wachsen, vzhŠt.
  38. bòj, bója, m. 1) der Kampf; hud boj, ein heftiger Kampf; na boj iti, in den Kampf ziehen; b. biti, bojevati, einen Kampf kämpfen, Preš., nk.; b. razločiti, den Kampf entscheiden, Npes.- Cig. (T.), M.; boja željen, kampfbegierig; je (ni) za boj, er ist (nicht) kampffähig; b. na pesti, der Faustkampf, Cig.; b. za obstanek, der Kampf ums Dasein, Cig. (T.), nk.; der Zank, Handel, kreg in boj imeti, C.
  39. bojáč, m. = pretepač, GBrda.
  40. boják, m. der Kämpfer, der Streiter, der Krieger, Jarn., Danj.- Mik., Poh.
  41. bojàn, -ána, m. der Rinderhirt, (= čeh) ob Muri- C.; — prim. bojtar.
  42. bojár, -ára, m. der Bojare, Cig., Jan.; — rus.; prim. boljar.
  43. bojáriti, -ȃrim, vb. impf. = barvati, Mur., Jan., Kos.; — prim. boja.
  44. bojáti se, -ím se, vb. impf. = bati se, Mur., Mik., Dalm., ogr.- Let., Polj.
  45. bojazljìv, ** -íva, adj. furchtsam, schüchtern, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., nk.
  46. bojazljívost, f. die Furchtsamkeit, die Schüchternheit, Cig.
  47. bȏjčkati se, -am se, vb. impf. = bati se (v otročjem govoru), Polj.
  48. bojda, adv. wie man sagt, angeblich, SlN., Poh.- C.; — iz: bajo da; — prim. bajati.
  49. bȏjəc, -jca, m. 1) der Kämpfer, C.; — 2) der Mörder, Krelj- Mik.
  50. bojèč, -ę́ča, adj. furchtsam, schüchtern; feige.
  51. boję́čən, -čna, adj. furchtsam, M., Ljub.; feige, Jan.
  52. boję̑čnik, m. der Hasenfuß, M.
  53. boję́čnost, f. die Furchtsamkeit, die Zaghaftigkeit, die Feigheit, Mur., Cig., nk.
  54. bójən, -jna, adj. 1) Kampf-, Schlacht-, Kriegs-, Feld-: bojni krik, das Kampfgeschrei, bojna vrsta, die Schlachtreihe, bojna ladija, das Kriegsschiff, bojna kola, der Streitwagen, Cig. (T.), nk.; — 2) streitbar, kriegerisch, Cig., Jan.
  55. bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.- Valj. (Rad).
  56. bojevȃnje, n. das Kämpfen.
  57. bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
  58. bojevȃvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan., Škrinj.- Valj. (Rad), nk.
  59. bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).
  60. bojevı̑t, adj. kampflustig, kriegerisch, streitbar, C., Cig. (T.), nk.
  61. bojevník, m. = bojnik, Cig., C., Let.
  62. bojẹ̑zən, -zni, f., Mur., Jan., pogl. bojazen.
  63. bojẹ̑zən, -zna, adj. = bojazljiv, Mik. (V. Gr. II. 147.).
  64. boježéljən, -ljna, adj. kampfbegierig, Cig., nk.
  65. boježéljnost, f. die Kampfbegierde, Cig., nk.
  66. bǫ̑jna, f. der Kampf, der Krieg, ogr.- Valj. (Rad).
  67. bojníca, f. die Kämpferin, die Kriegerin, Valj. (Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! Dalm.
  68. bojník, m. der Kämpfer, der Krieger, Cig., Jan., Dalm.; — der Fechter, Mur.; = pretepač, C.
  69. bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.
  70. bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.- C., Valj. (Rad); — iz magy.
  71. bòk, bóka, m. 1) die Seite des Körpers, die Flanke, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); sablja mu visi z boka, Jurč.; — 2) die Bauchseite des Schiffes, Cig., Cig. (T.); eines Gefäßes: lonec ima bok, C.; kotel je v boku ves pokrpan, jvzhŠt.; der Bauch einer Säule, Jan.; — 3) der Bergabhang, das Gehänge, Cig., Cig. (T.), Jes.; v bok iti, bergauf gehen, BlKr.- M.; — 4) der Schachtstoß ( mont.), Cig. (T.); — 5) die Flanke (im Kriegswesen): sovražnika napasti v bok, Cig., Jan.; — 6) na bok gledati = škiliti, BlKr.
  72. bokȃł, -ȃla, m. die Maß: b. vina, Kr.; merski b., die Messkanne, Cig.; — prim. it. boccale, der Krug.
  73. bokȃlar, -arja, m. der maßweise trinkt, M.
  74. bokȃłəc, -łca, m. neka češplja, Gor.
  75. bokȃlič, m. die zwiebeltragende Lilie (lilium bulbiferum), Rodik na Krasu- Erj. (Torb.).
  76. bokalı̑čnica, f. die Maßflasche, C.
  77. bokalína, f. 1) prstena skleda, Žabče pri Tolminu- Erj. (Torb.); — 2) das Kesselthal, = kotlina, Jes.
  78. bȏkanje, * n. 1) polnjenje ogeljnice s suhimi okleški, C.; — 2) die Fülle (bei den Kohlenbrennern), Cig.
  79. bokára, f. ein bauchiges Gefäß, Mik.
  80. bókast, adj. bauchig: bokasta posoda, Mik.; b. sod, C.; bokasta ladja, Zora; — convex, C.
  81. bókati, ** -am, vb. impf. 1) bauchig machen: bokati dogo, eine Daube hohl schneiden, Cig.; — b. se, sich werfen (o lesu), Z.; — 2) den Kohlenmeiler füllen: ogeljnico bokati, Cig., C.
  82. bȏkla, f. das Loch, Tolm.; — iz furl.
  83. bȏł, m. = bol f. der Schmerz, Mur., Cig., Jan., Prip.; porodni boli, die Geburtsschmerzen, C.
  84. bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. ( prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.- Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
  85. bolȃn, bółna, adj. krank; za smrt, na smrt b., todkrank.
  86. bolèč, -ę́ča, adj. ( part.) schmerzend; boleča rana, boleče oko; boleče zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; ves boleč, mit Schmerzen beladen, Cig.
  87. bolę̑čək, -čka, m. der Schmerzstich, Mik.; porodnični bolečki, die Geburtsschmerzen, Mur.
  88. bolę́čən, -čna, adj. schmerzhaft, Guts. (Res.).
  89. bolečína, f. der Schmerz; porodne bolečine, die Geburtswehen, Cig.; srčna bolečina, das Herzeleid.
  90. bolečínast, adj. voll Schmerzen, Mur.
  91. bolečı̑nski, adj. den Schmerz betreffend; — schmerzhaft, Cig., M.
  92. bolẹ́hati, -am, vb. impf. kränkeln, leidend sein.
  93. bolẹ́havəc, -vca, m. der Kränkliche, der Sieche, Cig., Jan., C.; ljudje v nesreči, bolehavci, pokrevljenci, Ravn.
  94. bolẹ̑hnica, f. das Siechenhaus, M., C., DZ.
  95. bolẹhnóta, f. = bolehnost, M.
  96. bolẹ́host, f. = bolehnost, Dict.- Mik.
  97. bolẹhováti, -ȗjem, vb. impf. kränkeln, Jan.
  98. bǫ́len, -ena, m. der Schied (aspius rapax), riba živoča v Savi, sem ter tja tudi v Krki, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  99. bolę̑n, adj. = bolan, M., Št.
  100. boleníca, f. = bolnica 1), Mur.

   17.048 17.148 17.248 17.348 17.448 17.548 17.648 17.748 17.848 17.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA