Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (17.301-17.400)

  1. blekáš, m. der Blöker (o kozlu, ki rad blekeče), Erj. (Torb.).
  2. blekáti, -kȃm, blę́čem, vb. impf. 1) blöken, C.; — 2) schwatzen, Cig., C.; neumno b., LjZv.
  3. bleketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken: ovca blekeče, BlKr.
  4. blę́kniti, * blę̑knem, vb. pf. 1) aufblöken, C.; — 2) einen Stammellaut hören lassen, mucksen; tudi katero vmes b., auch ein Wort mitreden, Šol.; ne blekne nobene, Andr.; unvorsichtig etwas aussprechen, ausplappern, Cig., LjZv.
  5. blekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stammeln, Mur.
  6. blekotljìv, -íva, adj. stammelnd, Mur.
  7. blẹ̀n, blẹ́na, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Tuš. (R.); — prim. češ. blén, blín, rus. belena, Bilsenkraut.
  8. blẹncáti, -ȃm, vb. impf. im Schlafe reden, in der Krankheit phantasieren, SlGor.- C.; — schwatzen, plaudern, C.
  9. blẹ̑səc, -sca, m. neka vinska trta: weißer Elben, Trumm.
  10. blẹsíkati, -kam, -čem, vb. impf. schimmern, Valj. (Rad).
  11. blẹ̑sk, m. der Glanz, der Schimmer, Mur., Cig., Jan., nk.
  12. blẹskèt, -ę́ta, m. der Schimmer, Jan.
  13. blẹsketȃnje, n. das Schimmern.
  14. blẹsketáti se, -ę́tȃm, -ę́čem se, vb. impf. schimmern; — prim. blisketati.
  15. blẹskòt, -óta, m. der Schimmer, der Flimmer, der Glanz, Cig., Jan., C.
  16. blẹskótən, -tna, adj. funkelnd, schimmernd, Vrt., Let.
  17. blẹskovı̑t, adj. schimmernd, strahlend, C.
  18. blẹskožéljnost, f. die Prachtliebe: rimska b., Zv.
  19. blẹskútati, -tam, -čem, vb. impf. mit dem Lichte herumfackeln, C.
  20. bləstẹ́ti, -ím, vb. impf. = bleščati, nk.; — stsl. blьstêti.
  21. blésti, * blédem, vb. impf. 1) irre reden, phantasieren (o bolniku); — dummes Zeug reden, *fafeln; — 2) blede se mu, er redet irre, er phantasiert, er ist irrsinnig, Št., Dol.
  22. bləstník, m. = blestnjak, Erj. (Min.).
  23. bləstnják, m. der Glimmer, der Glimmerschiefer, Cig.; — rus.
  24. blẹščáti, * -ím, vb. impf. 1) glänzen, gleißen, strahlen, C., Mik.; — 2) blešči se mi, es blendet mich; bleščí se mi od solnca, die Sonne blendet mich; — 3) blẹ́ščati-bolščati, glotzen, SlGor.
  25. blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
  26. blə̀z, adv., Mur.; blez da, Gor.; — nam. bliz.
  27. blə̀zọ, adv., Mur., Cig., Jan., pogl. blez.
  28. blə̀zu, adv., nam. blizu, Tolm.; Se blezu zaveda, Vod. (Pes.).
  29. blínəc, -nca, m. = mlinec, Vest.
  30. blı̑sk, m. der Blitz (die Lichterscheinung); hiter, kakor blisk, blitzschnell.
  31. blískalica, f. das Johanneswürmchen, der Leuchtkäfer, ("buskalica"), Goriš.- Erj. (Torb.).
  32. blı̑skast, adj. blitzartig, M.
  33. blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.- Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
  34. blískavica, f. das Blitzen, C., Vest.; — das Wetterleuchten, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); v oblakih se je zapazila medla rdečica, kakor svit oddaljene bliskavice, Glas.
  35. bliskèt, -ę́ta, m. das Gefunkel, Mur., Mik.
  36. blisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) wetterleuchten, C.; — 2) funkeln, blinken.
  37. blískniti, blı̑sknem, vb. pf. aufblitzen, Cig.; — b. koga, jemandem einen Schlag versetzen, C.
  38. bliskóta, f. = bleskot, Jan., Vrt.; Zakaj sem, oh, zakaj Oslepel v nje bliskoti! Levst. (Zb. sp.).
  39. bliskotáti, -otȃ, -ǫ́če, vb. impf. wetterleuchten, C.
  40. blı̑skov, adj. po bliskovo, blitzschnell; Po bliskovo mu sablja gre, Npes.-K.; Po bliskovo konjič leti, Vod. (Pes.); Privihral je po bliskovo, LjZv.
  41. bliskovína, f. die Electricität (als Materie), Cig. (T.), C.
  42. blísniti, blı̑snem, vb. pf. = bliskniti, Cig.
  43. blı̑šč, m. 1) der Schimmer; — der Glanz, die Pracht, Cig., Jan., nk.; — 2) das Auge auf den Zeugen in den Manufakturen, Cig.
  44. bliščáti, -ím, vb. impf. = bleščati, b. se = bleščati se, Cig., Jan., Ravn., Met., nk.
  45. bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.- Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.
  46. bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
  47. blı̑tva, f. der Mangold (beta), Pohl., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. bieta (iz: bleta), Mik. (Et.).
  48. blìz, I. adv. 1) = blizu, nahe: b. biti, Met., Mik.; — 2) bliz, bliz da, wahrscheinlich, vermuthlich, Cig., Gor.; — II. praep. c. gen. = blizu: bliz nebes, Met., Mik., Dol.; — prim. stsl. blizь.
  49. blízək, -zka, adj. nahe, Cig. (T.), Mik.
  50. blízək, I. adv. = blizu, Notr.- Levst. (Rok.); — II. praep c. gen. = blizu: blizek ceste je vrt, Mik.; — iz: bliz- (blizu) + -ka.
  51. blízən, -zna, adj. = bližnji, Guts.; pred očmi že hodi blizna bridka smrt, Guts. (Res.).
  52. blízi, adv. et praep. = blizu, Dict., Jarn., Trub., Dalm., Schönl., jvzhŠt.; blizi cerkve, Jsvkr., ("blizi pro blizu", Boh.); — prim. stsl. blizê.
  53. blizína, f. die Nähe, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  54. bliznìč, -íča, m. kratek čok ali bruno, C., Notr.; — prim. bliznjak 2).
  55. bliznják, m. 1) der Zwillingsbruder, Ravn.- Cig.; — 2) dva bliznjaka, zwei Blöcke aus einem Stamm, Cig.
  56. blízọ, adv. et praep., Mur., Cig., Jan., C. i. dr.; — pogl. blizu.
  57. blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.- Baud.); — prim. stsl. blizu.
  58. blíža, f. die Nähe, Cig., Mur., Jan., Valj. (Rad).
  59. blı̑žati, -am, vb. impf. nähern; b. se, sich nähern, nahen; sovražnik, nevihta, zima se bliža; b. se komu, h komu; Z duhovnim bliža slapu se Savice, Preš.; konj frče, če se k njemu osel bliža, ogr.- Valj. (Rad); b. se koncu ali h koncu, nk.
  60. blı̑žešnji, adj. näher: samo bližešnji so prišli: nur die aus der nächsten Umgebung sind gekommen, C.
  61. bliževáti se, -ȗjem se, vb. impf. nahen, Guts., Jarn.
  62. bližína, f. die (örtliche) Nähe; v bližini glavnega mesta.
  63. blı̑žnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne ( merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder ( math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).
  64. blı̑žnjica, f. 1) die Nächste; Jan.; — 2) der nähere Weg; po bližnjicah hoditi v mesto; na bližnjico iti, den kürzeren Weg nehmen, Cig.; — 3) = bližina, die Nähe, die Umgegend, Jan., C.
  65. blı̑žnjik, m. der Nächste, der Nebenmensch, Alas., Mur., Jan., Cig., C., LjZv.; svoje bližnjike treti, Jurč.
  66. blı̑žnjost, f. die Proximität, Cig.
  67. bljəválọ, n. das Brechmittel, Cig.
  68. bljəváti, bljújem, vb. impf. = bljuvati, Cig., Jan., Mik., Levst. (Sl. Spr.).
  69. bljúniti, bljȗnem, vb. pf. sich erbrechen, C.
  70. bljúsniti, bljȗsnem, vb. pf. b. kaj, mit einer Bemerkung herausplatzen, C.
  71. bljúšč, m. 1) die Schmerwurz (tamus communis), Medv. (Rok.), Ip.- Erj. (Torb.); koren za bodljaje, Dict.; — 2) der Epheu (hedera helix), Rib.- Mik.; ta človek je zelen kot bljušč, BlKr.; — 3) = bljuščec, C.
  72. bljúščəc, -ščəca, m. die Zaunrübe (bryonia), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  73. bljúti, -újem, vb. impf. = bljuvati, Cig., Mik.
  74. bljuváč, m. der Speier, Cig.
  75. bljuváti, bljúvam, bljújem, vb. impf. sich erbrechen, speien; bljuvati se mu hoče, es ist ihm brecherlich, Cig.; — ogenj b., Feuer speien.
  76. bljȗvək, -vka, m. das Erbrochene, C.
  77. bljȗvkati, -am, vb. impf. kleinweise speien, C.
  78. bljȗzgati, -am, vb. impf. im Koth waten, plätschern, C.
  79. blǫ̑d, m. 1) der Fehler, das Versehen, Cig., ("blud") Habd.; — = blodnja, der Wahn, Cig. (T.); — 2) die Wohllust, ("blud") Alas.
  80. blǫ́da, f. 1) der Irrthum, C., kajk.- Valj. (Rad); — 2) = obloda, Cig.
  81. blodáč, m. der Kläffer, C.
  82. blǫ̑dba, f. der Irrthum, der Wahn, Guts., Jarn., Cig., Jan.
  83. blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).
  84. blǫ̑dež, m. der Irrende, Mur.
  85. blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.
  86. blodı̑vəc, -vca, m. 1) der Herumirrende, Let.; — 2) der Pantscher, Cig.
  87. blodljìv, -íva, adj. irrend, Jan.; — fehlbar, Guts.; — irrig, Mur.
  88. blodník, m. 1) der Irrende, der Fehlende, C.; — der Sinnenschwelger, Cig.; — 2) der Pantscher, Cig., C.
  89. blǫ̑dnja, f. 1) das Irren, der Irrgang, Cig., C.; — die Verirrung, der Irrthum, Jan., Cig. (T.); — 2) wirres Durcheinander, das Wirrsal, Nov., ZgD.; — der Irrwahn, Jan., Cig. (T.).
  90. blodnják, m. der Irrgarten, Jan.; das Labyrinth, Cig.
  91. blodnjȃva, f. das Irren, die Verirrung: b. mlade glave, Let.
  92. blǫ́dnost, f. der Irrthum, C.; v b. napeljati, plačo blodnosti vzeti (= prejeti), ogr.- Valj. (Rad).
  93. blǫ̑dstvọ, n. der Irrthum, C.
  94. blǫ́ja, f. das Gemengsel, das Gepantsch, C.; — die Kothbrühe, Jan., C.
  95. blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.
  96. blȗnk, interj. plumps! C.
  97. blȗnkati, -am, vb. impf. plumpen, Z.
  98. blúnkniti, blȗnknem, vb. pf. plumpen: kamen v vodo blunkne, SlN.
  99. blunkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. platschen: voda blunkoče, C.
  100. bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.

   16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA