Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (17.248-17.347)

  1. blázniti, -im, vb. impf. 1) beirren, verwirren, Dict.; v igri koga b., Mik., C.; ne dajte se krivičnim ukom blazniti, Krelj; preproste ljudi v pravi veri b. in motiti, Trub.; to šibko srce silno blazni in moti, Dalm.; (durch Schmeichelei), Meg.; — ärgern, Alas.; druge ljudi blazne ali pohujšujo, Krelj; ako pak tebe tvoja roka blazni, ... Trub.; — b. se, ein Aergernis nehmen, sich ärgern, C.; nad njim so se blaznili, Dalm.; vi se čudite ino blaznite, Krelj; — 2) = blazneti, sich wahnsinnig benehmen, irre reden, delirieren, Habd., Cig., Jan., M., C.; — vraga ima i blazni, ogr.- Valj. (Rad); fluchen, lästern, Habd., Mur., C.; proti Bogu b., ogr.- Mik. (Et.).
  2. blaznìv, -íva, 1) irrsinnig, Levst. (Pril.); närrisch, Jan.; wahnsinnig, Bes.; — 2) frevelhaft, Mur.
  3. blaznı̑vəc, -vca, m. 1) der Phantast, Jan.; — 2) der Frevler, Mur., Jan.
  4. blaznı̑vka, f. 1) die Phantastin, Jan.; — 2) die Frevlerin, Mur., Jan.
  5. blaznívost, f. 1) die Wahnsinnigkeit, die Thorheit, C.; — 2) die Frevelhaftigkeit, Mur.
  6. blaznjénje, n. 1) der Irrthum, Meg.; — 2) die Gotteslästerung, C.; — prim. pravilnejše: blažnjenje.
  7. bláznost, 1) der Irrsinn, der Wahnsinn, Cig., nk.; tresoča b., delirium tremens, Let.; — die Narrheit, die Thorheit, M., C.; modrost tega sveta je blaznost pri Bogu, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Frevel, die Gotteslästerung, C.
  8. blaznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) wahnsinnig sein, von Sinnen sein, außer sich sein, Cig., C., Vrt.; — irre reden, phantasieren, Jan.; — 2) freveln, fluchen, Mur.
  9. blažcè, n. dem. blago; eine geringe Ware, ein geringes Stück Vieh, Dol.- Levst. (Rok.); — svojemu očetu blažce pomagati delati, dem Vater das Gütchen bearbeiten helfen, Gorne bukve- Let. 1889. 183.
  10. blȃžəc, -žca, m. die Scabiose (scabiosa sp.), Bolc- Erj. (Torb.).
  11. blážen, -žena, adj. 1) glückselig, selig, Cig., Jan., nk., ogr.- Valj. (Rad); o blažena mati, Gor.; v novejšem času molijo: blažena ( nam. žegnana) si med ženami, gebenedeiet; glücklich: Blažen dom na gori, Danj. (Posv. p.); rabi se tudi ironično = nesrečen, neroden, Cv.
  12. blȃžən, -žna, adj. gesegnet, reich, Dict.; Čez reko splava široko Na blažno zemljo ogrsko, Npes.; Dobro je vince, Ki srca hladi, O blažna gorica, Ki njega rodi, Npes.-K.
  13. bláženəc, -nca, m. der Selige, Zora.
  14. blažı̑telj, m. der Seligmacher, Jan.
  15. blážiti, -im, vb. impf. 1) veredeln, mild stimmen (um, srce), Cig. (T.), C., nk.; — 2) glücklich machen, beseligen, Cig., Jan., C.; — bl. telo, erquicken, Zora.
  16. blȃžji, -žja ( nam. -žij, -žija), m. der Frühling, blažji je prišel, do blažja potrpi, v blažji bodemo orali, Bolc, Plužna- Erj. (Torb.); — prim. bivaž.
  17. blažnjénje, n. 1) das Beirren; — 2) b. ljudi, das Gewirre der Menschen, C.
  18. blebèt, -bę́ta, m. das Geplapper, das Geschwätz, Cig., Jan., M.
  19. blebetáč, m. der Schwätzer.
  20. blebetalíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.
  21. blebetálọ, n. das Plappermaul.
  22. blebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. plappern, plaudern, schwatzen.
  23. blebetȃvəc, -vca, m. der Plauderer, der Schwätzer.
  24. blebȇtəc, -tca, m. das Plappermaul, die Klatsche, Cig., Jan.
  25. blebetíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.
  26. blebetúljiti, -ȗljim, vb. impf. = blebetati, C.
  27. blẹ̑d, blẹ́da, adj. blass, bleich: bled kakor smrt, todtenblass; b. kakor stena; — bleda me obide, ich erbleiche, C., Ravn.; — fahl, falb, Jan.
  28. 1. blȇdəc, -dca, m. das Wortgewirr, der Gallimathias, C.
  29. 2. blẹ̑dəc, -dca, m. ein blasser Mensch, Valj. (Rad).
  30. blẹdẹ̑nje, n. das Bleichwerden, das allmälige Verblassen; — das Verschießen (von Farben), Cig.
  31. blédenje, n. 1) das Irren, Dict.- Mik., C.; — 2) das Phantasieren, Cig.; leeres Geschwätz, die Faselei, unsinnige Rede, Cig., C.; nepridno bledenje ino mrmranje, Trub.; — tudi bledénje, Dol.
  32. blẹdẹ́ti, -ím, vb. impf. allmälig blass, bleich werden; lice mi bledi; verschießen, die Farbe verlieren; sukno bledi; barva bledi od solnca; — bledí, es zieht ins Weiße, Cig.
  33. blẹdẹ́vati, -am, vb. impf. zu erblassen pflegen, M.
  34. blẹdíca, f. 1) die Blässe, Jan.; — die Bleichsucht, Cig., Jan., M., Vrtovec; — 2) das Wiesel, C.
  35. blẹdílọ, n. das Bleichmittel, Jan.
  36. blẹdı̑n, m. ein blasser Mensch, Bes.; kaj bi počela s takim učenim bledinom? Zv.
  37. blẹdína, f. 1) die Blässe, Zora; — 2) = beljava, das Splintholz, Cig.; prim. belina.
  38. blẹdíti, -ím, vb. impf. bleichen, Jan.; barve b., Farben verschwemmen, Cig.; — b. se = bledeti, Mur.
  39. blẹ̑dkast, adj. etwas bleich, Jarn., M.
  40. blẹdnẹ́ti, -ím, vb. impf. = bledeti, Jarn.
  41. blẹdolíčən, -čna, adj. blasswangig, von blassem Gesichte.
  42. blẹdolı̑čnica, f. ein Mädchen mit blassen Wangen, Zora.
  43. blẹdosȓčnik, m. der Schwächling, C.
  44. blẹdóta, f. = bledost, Mur., Cig., Jan.
  45. blẹdǫ́vən, -vna, adj. etwas blass, fahl, Mur., Cig., Jan.
  46. blẹdúh, m. ( zaničlj.) = bled človek, C.
  47. blẹ́herən, -rna, adj. = bled: Ko sta en malo plesala, Jerica bleherna prihajala, Npes.-Schein.
  48. blejáč, m. der Schreier, Vest.
  49. blę́janje, n. 1) das Blöken des Schafes, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Stammeln, Jan.
  50. blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna- Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija- Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).
  51. blę̑javəc, -vca, m. der Stammler, Jan.
  52. 1. blę́k, m. b. ovac, eine Herde Schafe, Medv.- M., Kras; — prim. blekati.
  53. 2. blèk, bléka, m. 1) = krpa; — 2) pl. bleki = krpice (viereckig geschnittene Nudeln); — 3) die Flecken (= Masern), Savinska dol.; — prim. nem. Fleck, Flecken.
  54. blekáš, m. der Blöker (o kozlu, ki rad blekeče), Erj. (Torb.).
  55. blekáti, -kȃm, blę́čem, vb. impf. 1) blöken, C.; — 2) schwatzen, Cig., C.; neumno b., LjZv.
  56. bleketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken: ovca blekeče, BlKr.
  57. blę́kniti, * blę̑knem, vb. pf. 1) aufblöken, C.; — 2) einen Stammellaut hören lassen, mucksen; tudi katero vmes b., auch ein Wort mitreden, Šol.; ne blekne nobene, Andr.; unvorsichtig etwas aussprechen, ausplappern, Cig., LjZv.
  58. blekotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. stammeln, Mur.
  59. blekotljìv, -íva, adj. stammelnd, Mur.
  60. blẹ̀n, blẹ́na, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Tuš. (R.); — prim. češ. blén, blín, rus. belena, Bilsenkraut.
  61. blẹncáti, -ȃm, vb. impf. im Schlafe reden, in der Krankheit phantasieren, SlGor.- C.; — schwatzen, plaudern, C.
  62. blẹ̑səc, -sca, m. neka vinska trta: weißer Elben, Trumm.
  63. blẹsíkati, -kam, -čem, vb. impf. schimmern, Valj. (Rad).
  64. blẹ̑sk, m. der Glanz, der Schimmer, Mur., Cig., Jan., nk.
  65. blẹskèt, -ę́ta, m. der Schimmer, Jan.
  66. blẹsketȃnje, n. das Schimmern.
  67. blẹsketáti se, -ę́tȃm, -ę́čem se, vb. impf. schimmern; — prim. blisketati.
  68. blẹskòt, -óta, m. der Schimmer, der Flimmer, der Glanz, Cig., Jan., C.
  69. blẹskótən, -tna, adj. funkelnd, schimmernd, Vrt., Let.
  70. blẹskovı̑t, adj. schimmernd, strahlend, C.
  71. blẹskožéljnost, f. die Prachtliebe: rimska b., Zv.
  72. blẹskútati, -tam, -čem, vb. impf. mit dem Lichte herumfackeln, C.
  73. bləstẹ́ti, -ím, vb. impf. = bleščati, nk.; — stsl. blьstêti.
  74. blésti, * blédem, vb. impf. 1) irre reden, phantasieren (o bolniku); — dummes Zeug reden, *fafeln; — 2) blede se mu, er redet irre, er phantasiert, er ist irrsinnig, Št., Dol.
  75. bləstník, m. = blestnjak, Erj. (Min.).
  76. bləstnják, m. der Glimmer, der Glimmerschiefer, Cig.; — rus.
  77. blẹščáti, * -ím, vb. impf. 1) glänzen, gleißen, strahlen, C., Mik.; — 2) blešči se mi, es blendet mich; bleščí se mi od solnca, die Sonne blendet mich; — 3) blẹ́ščati-bolščati, glotzen, SlGor.
  78. blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
  79. blə̀z, adv., Mur.; blez da, Gor.; — nam. bliz.
  80. blə̀zọ, adv., Mur., Cig., Jan., pogl. blez.
  81. blə̀zu, adv., nam. blizu, Tolm.; Se blezu zaveda, Vod. (Pes.).
  82. blínəc, -nca, m. = mlinec, Vest.
  83. blı̑sk, m. der Blitz (die Lichterscheinung); hiter, kakor blisk, blitzschnell.
  84. blískalica, f. das Johanneswürmchen, der Leuchtkäfer, ("buskalica"), Goriš.- Erj. (Torb.).
  85. blı̑skast, adj. blitzartig, M.
  86. blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.- Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.- Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).
  87. blískavica, f. das Blitzen, C., Vest.; — das Wetterleuchten, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); v oblakih se je zapazila medla rdečica, kakor svit oddaljene bliskavice, Glas.
  88. bliskèt, -ę́ta, m. das Gefunkel, Mur., Mik.
  89. blisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) wetterleuchten, C.; — 2) funkeln, blinken.
  90. blískniti, blı̑sknem, vb. pf. aufblitzen, Cig.; — b. koga, jemandem einen Schlag versetzen, C.
  91. bliskóta, f. = bleskot, Jan., Vrt.; Zakaj sem, oh, zakaj Oslepel v nje bliskoti! Levst. (Zb. sp.).
  92. bliskotáti, -otȃ, -ǫ́če, vb. impf. wetterleuchten, C.
  93. blı̑skov, adj. po bliskovo, blitzschnell; Po bliskovo mu sablja gre, Npes.-K.; Po bliskovo konjič leti, Vod. (Pes.); Privihral je po bliskovo, LjZv.
  94. bliskovína, f. die Electricität (als Materie), Cig. (T.), C.
  95. blísniti, blı̑snem, vb. pf. = bliskniti, Cig.
  96. blı̑šč, m. 1) der Schimmer; — der Glanz, die Pracht, Cig., Jan., nk.; — 2) das Auge auf den Zeugen in den Manufakturen, Cig.
  97. bliščáti, -ím, vb. impf. = bleščati, b. se = bleščati se, Cig., Jan., Ravn., Met., nk.
  98. bliščȃva, f. = bleščava, M., C., ogr.- Valj. (Rad); brez bliščave (prunklos) koga vzrediti, Slom.
  99. bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
  100. blı̑tva, f. der Mangold (beta), Pohl., kajk.- Valj. (Rad); — prim. it. bieta (iz: bleta), Mik. (Et.).

   16.748 16.848 16.948 17.048 17.148 17.248 17.348 17.448 17.548 17.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA