Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (17.001-17.100)

  1. bícəlj, -clja, m. = bincelj, Cig.
  2. bı̑cika, f. = bičica, das Schäflein, Guts., Mur., Cig.
  3. 1. bìč, bíča, m. 1) die Peitsche; z bičem pokati, mit der Peitsche knallen; mnogo biča, malo piče, Str.; — 2) die Peitschenschmitze, C.; — 3) die Saugwurzel der Pflanzen, C.; božji, (veliki, vražji) b., die Wurzel des Baldrian (valeriana), C.
  4. 2. bı̑č, m. = 2. bic, Cig., C.
  5. bı̑čar, -rja, m. 1) der Peitschenmacher, der Peitschenhändler, Cig.; — 2) der Geißelmönch, der Flagellant, Cig., Jan., LjZv.
  6. bíčast, adj. peitschenförmig, Cig.
  7. bíčati, bı̑čam, vb. impf. peitschen, geißeln; strafen: Bog nas biča.
  8. bíčavəc, -vca, m. der Peitscher, Cig.
  9. bı̑čəc, -čca, m. dem. bik.
  10. 1. bı̑čək, -čka, m. dem. 1. bič; kleine Peitsche.
  11. 2. bı̑čək, -čka, m. dem. 1. bic; das männliche Lamm, Cig., Jan., Soška dol.- Erj. (Torb.); oven z rogmi, Krn- Erj. (Torb.).
  12. 3. bı̑čək, -čka, m. dem. bik; junger Stier.
  13. 4. bı̑čək, -čka, m. 1) die Simse (juncus effusus), Lašče- Erj. (Torb.); plašč iz bička, LjZv.; — 2) der Binsendocht, Dict.; tudi: bíčək, Dol.
  14. bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  15. bičeváti, -ȗjem, vb. impf. zu geißeln pflegen, geißeln, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Bas.
  16. bičevȃvəc, -vca, m. der Peitscher, Cig.
  17. bı̑čevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.
  18. bíčevnik, m. der Peitschenstiel, Jan., Jurč.
  19. bı̑čica, f. dem. 1. bica; 1) das weibliche Lamm, Cig., Erj. (Torb.); — 2) = jaglec, trobentica, Cig.
  20. bı̑čič, m. dem. 1. bic; junger Widder, C.
  21. bíčiti, bı̑čim, vb. impf. = bičati, Z., z besedo koga b., schelten, C.; peinigen, beängstigen: bičilo me je, C.
  22. bı̑čje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.
  23. bı̑čka, f. dem. 1. bica; — ein Schaf mit kurzer Wolle, Štrek.
  24. bı̑čnik, m. der Peitschenstiel, der Geißelstiel, Mur., Cig., Jan., Glas.
  25. bı̑čnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  26. bı̑g, m. = 2. bik, Notr.; kar je še trsice in biga, ljudje pokosijo, LjZv.
  27. bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.
  28. bı̑jəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.- Valj. (Rad).
  29. bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  30. 1. bìk, bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; ( prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.- DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.- Cv.
  31. 2. bı̑k, m. die Simse (juncus effusus), na Cerkniškem jezeru- Erj. (Torb.); — prim. 2. bic.
  32. bíka, f. = 2. bic, 2. bik, Mur., Valj. (Rad).
  33. bikáč, m. der Dickkopf, Jan.; — ein verstockter Mensch, Mur., Mik.
  34. bikáča, f. ein dickköpfiges Weib ( prim. bikač); — ein verstocktes Weib, Mur.
  35. bíkast, adj. dem Stier ähnlich: ochsenhaft, plump, Cig. — starrsinnig, C.
  36. bı̑kəc, -kca, m. dem. 1. bik, Jan.; pogl. bičec.
  37. bikoglȃvəc, -vca, m. der Stierköpfige, Mur.
  38. bikoglȃvka, f. die Stierköpfige, Mur.
  39. bíkonja, m. = bik: psovka silovitemu, odurnemu človeku, BlKr.; — hs. (?)
  40. bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
  41. bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
  42. bíkovnik, m. = bikovina 3), Z.
  43. bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir- Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.- C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče- Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
  44. 1. bíla, f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. bil.
  45. bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
  46. bílast, adj. halmig, C.
  47. bı̑łca, f. dem. bil; der Halm, C., Krelj; der Grashalm, Štrek.
  48. bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).
  49. bı̑łčica, f. dem. bilka; das Hälmchen, M.
  50. bı̑lf, m. = bilfa, M.
  51. bı̑lfa, f. der bewurzelte Rebensetzling, der Würzling, C., Vrtov. (Vin.), Nov.; — die aus dem Samen hervorgewachsene Rebe, Štrek.
  52. bı̑lfica, f. dem. bilfa, Vrtov. (Vin.).
  53. bilijǫ̑n, m. milijon milijonov, die Billion, Cig. (T.).
  54. bíliti se, -im se, vb. impf. halmen, V.-Cig.
  55. bı̑lja, f. 1) das Vorfest, die Vigilie, Cig.; na biljo, Št.; sveta b., = sveti večer, Guts.; — 2) pl. bilje, das Todtenamt, Cig., Mik., Gor.; — iz lat. vigiliae, Mik. (Et.).
  56. biljár, -rja, m. der Botaniker, h. t.- Cig. (T.).
  57. biljārd, m. das Billard, das Billardspiel, nk.; (biljar, Cig., Jan.).
  58. biljārdnica, f. das Billardzimmer, Cig.
  59. bı̑lje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
  60. biljepı̑səc, -sca, m. der Phytograph, Cig.
  61. bı̑łka, f. dem. bil; 1) der Halm; der Grashalm, Valj. (Rad); suh, kakor bilka, Mur.; — 2) das Splitterchen, Mur.
  62. bı̑łnica, der Schwingel (festuca), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); bilnica ino vsi drugi ovsi, Vod. (Izb. sp.).
  63. 1. bílọ, n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.
  64. 2. bílọ, n. = bil (Halm), Mik. (Et.), Skal.- Let.
  65. bílovka, f. der Kürbisblattstiel, SlGor.; — tudi: das Kürbisblatt, Mur., C.
  66. bilȗšən, -šna, m. die Zaunrübe (bryonia dioica), Medana ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  67. bı̑ncati, -am, vb. impf. = brcati, mit den Füßen stoßen, ausschlagen, Jan., C., Št.; sujejo in bincajo ga, Cv.
  68. bíncəlj, -clja, m. die Fleischkrone über dem Pferdehufe, die Fessel, Cig., Jan., C., Nov.; — prim. fincelj.
  69. bincljáti, -ȃm, vb. impf. = brcati, Z.
  70. bíncniti, bı̑ncnem, vb. pf. mit dem Fuße stoßen, ausschlagen, Jan., Raič ( Let.); kobila jo je bincnila, Pjk. (Črt.).
  71. bı̑nəc, -nca, m. 1) odraslo dvoletno jagnje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) übermüthiger Bursche, Raič ( Let.).
  72. bı̑ngati, -am, vb. impf. hangend schwingen, baumeln, V.-Cig., Jan.
  73. bíngəlj, -glja, m. etwas hangend Schwingendes: bingelj binga, krehelj kreha, bingelj pade, krehelj jé; (bingelj = die Eichel, krehelj = das Schwein), Z., die Haselnussdolde, C.; — das Uhrpendel, Cig.; — der Eiszapfen, C.
  74. bingljáti, -ȃm, vb. impf. hangend schwingen, baumeln; vinski dozorek binglja na trti, LjZv.; razobesili bodo tvoje ude po drevju, da bodo bingljali ("bengljali") in pekli se po solncu, Glas.
  75. bı̑ngljəc, (-gəljc), -gəljca, m. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; tudi: das große Schneeglöckchen (leucojum vernum), DSv.
  76. bı̑ngola, f. 1) visok človek ( zaničlj.), Gor.; — 2) pl. bingole, = noge ( zaničlj.), ob Muri- Trst. (Let.); — prim. bingljati.
  77. bı̑nkošti, f. pl. Pfingsten; — "auf ein ahd. zi pfingustin (pentecoste), zurückzuführen", Mik. (Et.).
  78. bı̑nkoštnica, f. 1) das Pfingstlied, M.; — 2) der Pfingstapfel, M.; — die Pfingstbirne, Cig.; — = kresnica (leucanthemum vulgare), Josch; — jasenolistna b., der eschenblättrige Diptam (dictamnus fraxinella L.), Robič ( Nkol.).
  79. biografı̑ja, f. die Biographie; — prim. životopis.
  80. 1. bı̑r, m. = bira, Jan., Vest.
  81. 2. bı̑r, m. die Aussteuer, Mik.; — "das Wort ist fremden Ursprungs: vergl. magy. bér, Lohn", Mik. (Et.).
  82. 3. bı̑r, m. = ber, bar, (Kolbenhirse), Polj.
  83. 1. bíra, f. = bera; 1) das Sammeln, die Sammlung, Cig., Jan.; die Collectur: v biro iti (hoditi), biro jemati, Cig.; — 2) die Gattung, die Sorte, Jan.; vino dobre bire, C.; bilo jih (snubokov) je vsake bire, Erj. (Torb.); vse blago je ene bire, vzhŠt.
  84. bírənj, -rnja, m. ein Collecturmaß, C., Bes., (birən, -rna, Slom.).
  85. birìč, ** -íča, m. der Scherge, Meg.; der Stadtknecht, Boh.; der Gerichtsdiener; — prim. stsl. birištь, it. birro, der Scherge, Mik. (Et.).
  86. biríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Schergendienste leisten, Z.
  87. bı̑rja, f. ein eiserner Ring am Ende eines Holzstückes, Štrek.; der Sensenring, Notr.; železo pri vozu, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi železni obroček ali okov pri nožu, šilu itd., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), GBrda.
  88. bı̑rjica, f. dem. birja, Notr.
  89. bı̑rka, f. = ovca, ogr.- Valj. (Rad), C., Trst. (Let.); — eine graue Geiß, C.; — prim. rus. byrka = ovca.
  90. bı̑rnik, m. der Sammler, Bes.; — prim. 1. bira.
  91. birokrāt, m. der Bureaukrat, Cig., Jan., nk.
  92. birokrātstvọ, n. das Bureaukratenthum, die Bureaukratie, nk.
  93. bíroš, m. der Rinderhirt, ogr.- Valj. (Rad); — iz magy. birus.
  94. bisága, f. der Quersack, Jan., Zv., Št.; tudi pl. bisage, Habd., BlKr.; — prim. lat. bisaccium, Mik. (Et.).
  95. bisȃgar, -rja, m. kdor bisago nosi, nk.
  96. bisȃžnik, m. = bisaga, C.
  97. bíser, -sera, m. die Perle, Mur., Cig., Jan., nk.
  98. biserár, -rja, m. der Perlenhändler, Cig.
  99. bíserčək, -čka, m. dem. biserec, das Perlchen, Cig.
  100. bíserən, -rna, adj. Perlen-: biserna matica, = lupina prave bisernice, die Perlmutter, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).

   16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301 17.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA