Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.948-17.047)

  1. bəzə̀k, -zkà, m. das Taschenmesser, C.; der Taschenveitel, Savinska dol.
  2. bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.- M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče ( Goriš.); — 2) die Fuge ( z. B. im Bretterboden), Rib.- M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
  3. bézən, -zni, f. = bezen, m. 2), Cig., C., M.
  4. bə̀zg, -à, m. = bezeg, Mik.
  5. 1. bę̑zgalica, f. 1) das Rennen, die Flucht, C.; — 2) = potepača, C.; — prim. 2. bezgati.
  6. 1. bəzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) stochern, bohrend wühlen, C., M., Kr.; b. pipo, in der Pfeife stochern, Kr.; b. cevko, ein Röhrchen aushöhlen, Kr.; — 2) herumstöbern, Štrek.; — prim. 1. bezati.
  7. 2. bę́zgati, -am, vb. impf. herumrennen, biesen, Mur., Jan., Št.; ako živina sliši "bz, bz", kakor obadi brnijo, začne bezgati, Št.
  8. bəzgȃvəc, -vca, m. der Wühler, der Hetzer, GBrda.
  9. bəzgȃvka, f. 1) die Spitzmaus, Kras- Cig., Jan.; — 2) = bezgetulja, Frey. (F.); — 3) die Halsdrüsengeschwulst, das Mandelgeschwür; — bezgavke, die Scropheln, Bleiw.- Cig.; — prim. 1. bezgati; zaradi pomena prim. mramor, želva.
  10. bəzgȃvkast, adj. mit Mandelgeschwüren behaftet, Šol.
  11. bəzgetúlja, f. die Bartmeise, C., Z., Frey. (F.); — prim. 1. bezgati.
  12. bezgljáti, -ȃm, vb. impf. herumlaufen, Z.; herumstreifen, C.; — prim. 2. bezgati.
  13. bəzgǫ̑vəc, * -vca, m. der Holunderstrauch, Jan., C.
  14. bəzgǫ̑vnica, f. ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Cig., C.
  15. bezíkati, -kam, -čem, vb. impf. = 2. bzikati, Jan.
  16. bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.- Valj. (Rad); — prim. bezjak.
  17. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
  18. bezjáški, adj. 1) besjakisch, Dalm.; — 2) tölpelhaft, ZgD.
  19. bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).
  20. bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.
  21. bezljàv, -áva, adj. zum Rennen geneigt, Z.
  22. bezljȃvka, f. eine zum Schwärmen aufgelegte Biene, der Kollerer, Cig.
  23. 1. bezníca, f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk- Erj. (Torb.); — prim. bezen.
  24. 2. bezníca, f. die Biesfliege, Polj.; — prim. bezljati.
  25. beznı̑čar, -rja, m. der Keuschler, C.
  26. bəzníti, báznem, vb. pf. = bazniti, Cig.
  27. bezoār, m. der Besoarstein, Jan., Cig.
  28. bəzǫ́v, adj. = bezgov, C., M.
  29. bəzǫ̑vəc, -vca, m. der Holunder, Zilj.- Jarn. (Rok.), Josch.
  30. bẹ́ža, f. die Flucht, Mur., Valj. (Rad); — der Auflauf, Mur., C., Mik.
  31. bẹžȃj, m. der Lauf, ogr.- Mik.; bežaj sem dokončal, ogr.- Valj. (Rad).
  32. bẹ́žanje, m. das Fliehen; tudi: bẹžȃnje.
  33. bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
  34. bẹžę́čki, adv. fliehend, im Fliehen, im Laufen, Mik., vzhŠt.
  35. bẹžljáti, -ȃm, vb. impf. hervordringen: iz klobase meso bežlja, Mik.
  36. bẹžljìv, -íva, adj. flüchtig, Guts., Mur.
  37. bežǫ̑ł, m. = fižol, Erj. (Torb.).
  38. bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
  39. bíbati, -bam, -bljem, vb. impf. langsam sich fortbewegen, Levst. (Rok.), Bes.; wackelnd gehen (o raci), Trst. (Let.); — langsam hervorkommen: zobje mu bibajo iz čeljusti = er zahnt, Cig.; — b. se, wallen, C.; fluctuieren (o cenah), h. t.- Cig. (T.).
  40. bíbavica, f. das Gewoge, Ebbe und Flut des Meeres, v Dalmaciji- Cig.; die Fluctuation, Cig. (T.).
  41. bı̑bəc, -bca, m. das männliche Truthuhn, C.; — prim. biba 2).
  42. bíbica, f. dem. biba; — travna bilka: naberi mi bibico smokvic (rdečih jagod), Kras, Ip.- Erj. (Torb.); prim. biba 4).
  43. biblijepı̑səc, -sca, m. ein Bibelschriftsteller, Navr. (Kop. sp.).
  44. bibliografı̑ja, f. die Bibliographie, Cig., nk.; — prim. knjigopis.
  45. bibliotekár, -árja, m. = knjižničar, Cig., nk.
  46. bibolẹ̀z, -lẹ́za, adj. langsam einherschreitend ( n. pr. o raci), C.
  47. bibolẹ̀z, -lẹ́za, m. die kriechende Bewegung: moral je vsak tretji bibolez postati (o človeku po vseh štirih lezočem), Jurč.
  48. bı̑bra, f. schlechtes Getränk, Cig., Jan.; verpantschter Wein, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lat. bibere, piti (?).
  49. 1. bı̑c, m. der Widder, Soška dol.- Erj. (Torb.); — bic, bic! tako kličejo ovce ( C.), ali dražijo ovna, da buta, Savinska dol.; — psovka: der Schafskopf, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
  50. 2. bı̑c, m. die Simse, die Flatterbinse (juncus effusus), Sv. Jakob pri Savi- Erj. (Torb.); — prim. srvn. binez, binz, Binse, Mik. (Et.).
  51. 1. bíca, f. weibliches Schaf, Meg., Guts., Mur., Cig., C.; — prim. 1. bic.
  52. 2. bíca, f. die Binse, Z.; jezerska b. die Seebinse, (scirpus lacustris) Tuš. (R.); — prim. 2. bic.
  53. bı̑cək, -cka, m. junger Widder, Jan., C.; bickovo meso, kajk.- Vest.; — prim. 1. bic.
  54. bícəlj, -clja, m. = bincelj, Cig.
  55. bı̑cika, f. = bičica, das Schäflein, Guts., Mur., Cig.
  56. 1. bìč, bíča, m. 1) die Peitsche; z bičem pokati, mit der Peitsche knallen; mnogo biča, malo piče, Str.; — 2) die Peitschenschmitze, C.; — 3) die Saugwurzel der Pflanzen, C.; božji, (veliki, vražji) b., die Wurzel des Baldrian (valeriana), C.
  57. 2. bı̑č, m. = 2. bic, Cig., C.
  58. bı̑čar, -rja, m. 1) der Peitschenmacher, der Peitschenhändler, Cig.; — 2) der Geißelmönch, der Flagellant, Cig., Jan., LjZv.
  59. bíčast, adj. peitschenförmig, Cig.
  60. bíčati, bı̑čam, vb. impf. peitschen, geißeln; strafen: Bog nas biča.
  61. bíčavəc, -vca, m. der Peitscher, Cig.
  62. bı̑čəc, -čca, m. dem. bik.
  63. 1. bı̑čək, -čka, m. dem. 1. bič; kleine Peitsche.
  64. 2. bı̑čək, -čka, m. dem. 1. bic; das männliche Lamm, Cig., Jan., Soška dol.- Erj. (Torb.); oven z rogmi, Krn- Erj. (Torb.).
  65. 3. bı̑čək, -čka, m. dem. bik; junger Stier.
  66. 4. bı̑čək, -čka, m. 1) die Simse (juncus effusus), Lašče- Erj. (Torb.); plašč iz bička, LjZv.; — 2) der Binsendocht, Dict.; tudi: bíčək, Dol.
  67. bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  68. bičeváti, -ȗjem, vb. impf. zu geißeln pflegen, geißeln, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad), Bas.
  69. bičevȃvəc, -vca, m. der Peitscher, Cig.
  70. bı̑čevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.
  71. bíčevnik, m. der Peitschenstiel, Jan., Jurč.
  72. bı̑čica, f. dem. 1. bica; 1) das weibliche Lamm, Cig., Erj. (Torb.); — 2) = jaglec, trobentica, Cig.
  73. bı̑čič, m. dem. 1. bic; junger Widder, C.
  74. bíčiti, bı̑čim, vb. impf. = bičati, Z., z besedo koga b., schelten, C.; peinigen, beängstigen: bičilo me je, C.
  75. bı̑čje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.
  76. bı̑čka, f. dem. 1. bica; — ein Schaf mit kurzer Wolle, Štrek.
  77. bı̑čnik, m. der Peitschenstiel, der Geißelstiel, Mur., Cig., Jan., Glas.
  78. bı̑čnjak, m. = bičnik, Mur., C., Mik., ogr.- Valj. (Rad).
  79. bı̑g, m. = 2. bik, Notr.; kar je še trsice in biga, ljudje pokosijo, LjZv.
  80. bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.
  81. bı̑jəc, -jca, m. der Schläger, der Polterer, C., ('bic') ogr.- Valj. (Rad).
  82. bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad).
  83. 1. bìk, bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; ( prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.- DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.- Cv.
  84. 2. bı̑k, m. die Simse (juncus effusus), na Cerkniškem jezeru- Erj. (Torb.); — prim. 2. bic.
  85. bíka, f. = 2. bic, 2. bik, Mur., Valj. (Rad).
  86. bikáč, m. der Dickkopf, Jan.; — ein verstockter Mensch, Mur., Mik.
  87. bikáča, f. ein dickköpfiges Weib ( prim. bikač); — ein verstocktes Weib, Mur.
  88. bíkast, adj. dem Stier ähnlich: ochsenhaft, plump, Cig. — starrsinnig, C.
  89. bı̑kəc, -kca, m. dem. 1. bik, Jan.; pogl. bičec.
  90. bikoglȃvəc, -vca, m. der Stierköpfige, Mur.
  91. bikoglȃvka, f. die Stierköpfige, Mur.
  92. bíkonja, m. = bik: psovka silovitemu, odurnemu človeku, BlKr.; — hs. (?)
  93. bíkovina, f. 1) die Stierhaut, M.; — das Stierfleisch, Cig.; — 2) das Springgeld, Cig., C.; bikovino so dolžni ostali, Pjk. (Črt.); — 3) "senožet, ki jo odločujejo soseske gospodarju plemenskega bika", Nov.; tudi: bikovína.
  94. bíkovnica, f. 1) der Ochsenziemer, C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) = bikovina 3), Z.
  95. bíkovnik, m. = bikovina 3), Z.
  96. bíł, f. 1) der Halm, Dict., Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); slamnata b., der Strohhalm, Trub. (Post.); — das Halmgewächs, Jan.; — 2) das Kräutig (von Erdäpfeln, Kürbissen u. dgl.), C.; — 3) črna b., die Braunwurzel (scrophularia nodosa), Cig., Povir- Erj. (Torb.); — tudi: der Beifuß (artemisia vulgaris), Ptuj, SlGor.- C.; — tudi: die Einbeere, (paris quadrifolia), Spodnja Idrija in Volče- Erj. (Torb.); — 4) der Splitter, Mur., b. ali troha (v očesu), Trub. (Post.).
  97. 1. bíla, f. 1) der Halm: do bile, bis auf den letzten Halm, C.; — 2) das Kürbisblatt, Danj.- Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. bil.
  98. bilānca, f. računski sklep, die Bilanz: b. trgovine, die Handelsbilanz, Cig. (T.); kosmata b., die Rohbilanz, SlN.
  99. bílast, adj. halmig, C.
  100. bı̑łca, f. dem. bil; der Halm, C., Krelj; der Grashalm, Štrek.

   16.448 16.548 16.648 16.748 16.848 16.948 17.048 17.148 17.248 17.348  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA