m (16.901-17.000)

16901. beštráti, -ȃm, vb. impf. aufmuntern, Jan., Mik.
16902. bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
16903. bətáč, m. tiefe Stelle im Wasser, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 2. betič.
16904. bətə̀c, -tcà, m. dem. bət; 1) batec, Cig., Jan.; der Steinklöpfel, Notr.; — 2) die Kaulquappe, Lašče- Levst. (Rok.).
16905. béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
16906. betegováti, -ȗjem, vb. impf. betežen biti, Mur.
16907. bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
16908. bətẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. glimmen: v ogljenici beteje, sovraštvo v srcu beteje, Tolm.- Erj. (Torb.).
16909. bȇtəv, -tve, f. = betva, betvo, eine Kleinigkeit, Št.; — prim. bitev.
16910. bȇtəvce, n. dem. betvo; 1) das Hälmchen, Cig.; — 2) eine Kleinigkeit, Cig.; — prim. batevce.
16911. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
16912. betę́žast, adj. = betežen, M.
16913. betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
16914. betežljìv, -íva, adj. = betežen, Mur.
16915. betežljívost, f. = betežnost, Mur.
16916. betežníca, f. die Kranke, Mur., Jan.
16917. betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
16918. betę́žnost, f. das Kranksein, die Krankheit, M.; tudi: bȇtežnost; — prim. betežen.
16919. bətíca, f. 1) der Kolben, ein kolbenartiger Gegenstand; die Keule: betica stori pravico, Kr.; — ein Schlägel an einem Stiele, Cig., Kr.; — das dicke Ende des Dreschflegels, Cig., Dol.; — der Glockenschwengel, Solkan- Erj. (Torb.), Kras; — der Blütenkopf, Cig.; — 2) der Kopf ( zaničlj.), der Schädel; dati komu po betici; — der Dickschädel, der Eigensinnige, Cig.; neukretne betice (butice), Preš.; — 3) das Keulengras (corynephorus), C.; — prim. bat, bet, butica.
16920. 1. bətìč, -íča, m. = batič, Cig.; der Kolben ( bot.), Jan.; pl. betiči, die Nieswurz (helleborus), v otročjem govoru, Krn- Erj. (Torb.).
16921. 2. bətìč, -íča, m. = studenec: betič ali studenec ni imel veliko vode, Zv.; — prim. betač in 1. beč, boč.
16922. bətı̑čar, -rja, m., pl. betičarji, neki hrošči, die Kolbenhörner (taxicornia), Erj. (Z.).
16923. bətı̑čast, adj. keulenförmig, Cig.
16924. bətı̑čək, -čka, m. dem. bətič; der Knopf an einem Stock: palica z belim betičkom, (but-) Jurč.
16925. bətı̑čnik, m. = odrasel fant ( zaničlj.): ti grdi betičniki nam celo noč miru ne dado, Notr.
16926. betı̑čnjak, m. = betičnik, Lašče.
16927. bȇtva, f. 1) = betvo, der Halm, Cig., M., vzhŠt.; der Schaft, Tuš. (B.); — 2) der Volksstamm, Nov.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik., Št.
16928. bȇtvica, f. dem. betva; 1) das Schäftchen: b. lasca, Erj. (Som.); — 2) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., nk., Št.; b. majorana, Pjk. (Črt.).
16929. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
16930. bèv, interj. ni rekel ne bev ne mev, er sagte nichts, er schwieg, Jan., Jurč., BlKr.
16931. bę̑vk, m. das Gebelfer, Jan.
16932. bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.
16933. bę̑vkavəc, -vca, m. = lisjak, Cig.
16934. bę́vkniti, bę̑vknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.
16935. bę̑vliti, -im, vb. impf. = bevkati: pes bevli, Črniče ( Goriš.); — ovca bevli, GBrda.
16936. bę̑vskati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, quäken, Cig., Jan.; pos. o psih in prašičih, Polj.
16937. bę́vskniti, bę̑vsknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.; — mucken, Cig.
16938. bę̑vsniti, -nem, vb. pf. = bevskniti: b. kaj, etwas ausschwatzen, ZgD.
16939. bə̀z, bəzà, m. = bezeg, Jan., Mik.
16940. bə̀za, f. = bezeg, Tolm.- Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.- C.
16941. bəzáč, m. der Kohlenspieß der Schmiede, Cig.
16942. bəzȃłnik, m. der Pfeifenräumer, Cig.
16943. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
16944. 1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
16945. 2. bezati, -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Bolc- C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.
16946. bəzdáti, -ȃm, vb. impf. pfuschen, C.; — prim. bezati.
16947. bəzə̀g, -zgà, m. der Holunder (sambucus); črni b., der gemeine Holunder (s. nigra); rdeči ali divji b., der Traubenholunder (s. racemosa), Cig.; — bȇzəg, -zga, Št.
16948. bəzə̀k, -zkà, m. das Taschenmesser, C.; der Taschenveitel, Savinska dol.
16949. bézən, -zna, m. 1) die Kluft, die Bergspalte, C., Tolm.- M.; das Loch, C.; teman brlog, GBrda; — tolmun v vodi, Črniče ( Goriš.); — 2) die Fuge ( z. B. im Bretterboden), Rib.- M.; bezə̀n, -znà, Valj. (Rad); — prim. brezen.
16950. bézən, -zni, f. = bezen, m. 2), Cig., C., M.
16951. bə̀zg, -à, m. = bezeg, Mik.
16952. 1. bę̑zgalica, f. 1) das Rennen, die Flucht, C.; — 2) = potepača, C.; — prim. 2. bezgati.
16953. 1. bəzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) stochern, bohrend wühlen, C., M., Kr.; b. pipo, in der Pfeife stochern, Kr.; b. cevko, ein Röhrchen aushöhlen, Kr.; — 2) herumstöbern, Štrek.; — prim. 1. bezati.
16954. 2. bę́zgati, -am, vb. impf. herumrennen, biesen, Mur., Jan., Št.; ako živina sliši "bz, bz", kakor obadi brnijo, začne bezgati, Št.
16955. bəzgȃvəc, -vca, m. der Wühler, der Hetzer, GBrda.
16956. bəzgȃvka, f. 1) die Spitzmaus, Kras- Cig., Jan.; — 2) = bezgetulja, Frey. (F.); — 3) die Halsdrüsengeschwulst, das Mandelgeschwür; — bezgavke, die Scropheln, Bleiw.- Cig.; — prim. 1. bezgati; zaradi pomena prim. mramor, želva.
16957. bəzgȃvkast, adj. mit Mandelgeschwüren behaftet, Šol.
16958. bəzgetúlja, f. die Bartmeise, C., Z., Frey. (F.); — prim. 1. bezgati.
16959. bezgljáti, -ȃm, vb. impf. herumlaufen, Z.; herumstreifen, C.; — prim. 2. bezgati.
16960. bəzgǫ̑vəc, * -vca, m. der Holunderstrauch, Jan., C.
16961. bəzgǫ̑vnica, f. ein aus Holunderholz gemachter Vogelschlag, Mur., Cig., C.
16962. bezíkati, -kam, -čem, vb. impf. = 2. bzikati, Jan.
16963. bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.- Valj. (Rad); — prim. bezjak.
16964. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
16965. bezjáški, adj. 1) besjakisch, Dalm.; — 2) tölpelhaft, ZgD.
16966. bezljȃj, m. 1) der Renner, der Läufer, Mik.; — 2) = bezljanje, Valj. (Rad).
16967. bezljáti, -ȃm, vb. impf. mit erhobenem Schweif rennen, biesen; krave bezljajo, kadar jih po leti muhe in obadi (brenclji) pikajo; bəzljati, Valj. (Rad); — prim. 2. bezgati, 2. bzikati.
16968. bezljàv, -áva, adj. zum Rennen geneigt, Z.
16969. bezljȃvka, f. eine zum Schwärmen aufgelegte Biene, der Kollerer, Cig.
16970. 1. bezníca, f. 1) die Rübengrube, Guts.; klet na prostem v zemljo narejena, za krompir, repo itd., Poh.; — 2) ein schmutziger finsterer Raum, ein elendes Loch, eine elende Hütte, Cig., Jan., C., Kr., Št.; mir in pokoj bi po hišah in beznicah prebival, Ravn.; der Kerker, (bę́znica) Dornberk- Erj. (Torb.); — prim. bezen.
16971. 2. bezníca, f. die Biesfliege, Polj.; — prim. bezljati.
16972. beznı̑čar, -rja, m. der Keuschler, C.
16973. bəzníti, báznem, vb. pf. = bazniti, Cig.
16974. bezoār, m. der Besoarstein, Jan., Cig.
16975. bəzǫ́v, adj. = bezgov, C., M.
16976. bəzǫ̑vəc, -vca, m. der Holunder, Zilj.- Jarn. (Rok.), Josch.
16977. bẹ́ža, f. die Flucht, Mur., Valj. (Rad); — der Auflauf, Mur., C., Mik.
16978. bẹžȃj, m. der Lauf, ogr.- Mik.; bežaj sem dokončal, ogr.- Valj. (Rad).
16979. bẹ́žanje, m. das Fliehen; tudi: bẹžȃnje.
16980. bẹ́žati, -ím, vb. impf. 1) fliehen; bežali so, kar so mogli pred sovražnikom b.; bežite pred grehom, Mik.; strupene zveri beže od ljudi, Ravn.; sv. duh modrosti beži od hinavca, Škrinj.; od ljudi b., sich von der Welt abschließen, Cig.; od dela b., arbeitsscheu sein, Cig.; — beži, beži, ne govori tako nespametno! geh doch, rede nicht so thöricht! — 2) = teči; beži hitro po vode, Cig., jvzhŠt.; tudi: bẹžáti.
16981. bẹžę́čki, adv. fliehend, im Fliehen, im Laufen, Mik., vzhŠt.
16982. bẹžljáti, -ȃm, vb. impf. hervordringen: iz klobase meso bežlja, Mik.
16983. bẹžljìv, -íva, adj. flüchtig, Guts., Mur.
16984. bežǫ̑ł, m. = fižol, Erj. (Torb.).
16985. bíba, f. 1) kriechendes kleineres Thier, bes. ein Insect (največ le v otročjem govoru); biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni, roge ima, kozel ni, (= polž); coll. vsa biba in golazen, LjZv.; — suha b. = suha južina, der Weberknecht, C.; — 2) das Truthuhn, C.; — = raca, Trst. (Let.); — 3) die Gezeiten des Meeres, Flut und Ebbe, Cig. (T.), Jes.; prim. bibavica; — 4) der Grashalm, Ip., Kras- Erj. (Torb.).
16986. bíbati, -bam, -bljem, vb. impf. langsam sich fortbewegen, Levst. (Rok.), Bes.; wackelnd gehen (o raci), Trst. (Let.); — langsam hervorkommen: zobje mu bibajo iz čeljusti = er zahnt, Cig.; — b. se, wallen, C.; fluctuieren (o cenah), h. t.- Cig. (T.).
16987. bíbavica, f. das Gewoge, Ebbe und Flut des Meeres, v Dalmaciji- Cig.; die Fluctuation, Cig. (T.).
16988. bı̑bəc, -bca, m. das männliche Truthuhn, C.; — prim. biba 2).
16989. bíbica, f. dem. biba; — travna bilka: naberi mi bibico smokvic (rdečih jagod), Kras, Ip.- Erj. (Torb.); prim. biba 4).
16990. biblijepı̑səc, -sca, m. ein Bibelschriftsteller, Navr. (Kop. sp.).
16991. bibliografı̑ja, f. die Bibliographie, Cig., nk.; — prim. knjigopis.
16992. bibliotekár, -árja, m. = knjižničar, Cig., nk.
16993. bibolẹ̀z, -lẹ́za, adj. langsam einherschreitend ( n. pr. o raci), C.
16994. bibolẹ̀z, -lẹ́za, m. die kriechende Bewegung: moral je vsak tretji bibolez postati (o človeku po vseh štirih lezočem), Jurč.
16995. bı̑bra, f. schlechtes Getränk, Cig., Jan.; verpantschter Wein, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lat. bibere, piti (?).
16996. 1. bı̑c, m. der Widder, Soška dol.- Erj. (Torb.); — bic, bic! tako kličejo ovce ( C.), ali dražijo ovna, da buta, Savinska dol.; — psovka: der Schafskopf, Cerkljansko- Štrek. (Let.).
16997. 2. bı̑c, m. die Simse, die Flatterbinse (juncus effusus), Sv. Jakob pri Savi- Erj. (Torb.); — prim. srvn. binez, binz, Binse, Mik. (Et.).
16998. 1. bíca, f. weibliches Schaf, Meg., Guts., Mur., Cig., C.; — prim. 1. bic.
16999. 2. bíca, f. die Binse, Z.; jezerska b. die Seebinse, (scirpus lacustris) Tuš. (R.); — prim. 2. bic.
17000. bı̑cək, -cka, m. junger Widder, Jan., C.; bickovo meso, kajk.- Vest.; — prim. 1. bic.

   16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001 17.101 17.201 17.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani