Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.848-16.947)

  1. bernjáti, -ȃm, vb. impf. sammeln, Jarn.; betteln, Cig.; s svojo malho b. po vaseh, Jurč.
  2. bernjȃvs, m. der Sammler, der Bettler ( zaničlj.), Cig., Met.; neumni b., deseti brat, Jurč.
  3. bernjȃvsati, vb. impf. betteln ( zaničlj.), Cig., M.
  4. bernjȃvslja, f. die Sammlerin, die Bettlerin ( zaničlj.), Z., Met.
  5. bȇrovəc, -vca, m., Jan., pogl. barovec.
  6. bę̑rsa, f. 1) der Weinschimmel, der Kahm, Mur., Cig., Jan., C., Št.; — 2) durch Gährung verdorbener Wein, Cig., M., Kr.- Levst. (Rok.), Goriška ok.- Erj. (Torb.); — der Satz im Wein, jvzhŠt.; — 3) ein nichtsnutziger, unangenehmer Mensch: ti si prava bersa! Kr.; — menda iz lat. brisa, Weintrestern, Dan.
  7. bę̑rsast, adj. kahmig, (bir-) Cig.
  8. bę̑rsati se, -am se, vb. impf. kahmig werden, kahmen, (birs-) Cig., Jan.
  9. bę̑rsiti se, -im se, vb. impf. 1) kahmig werden, C.; — 2) verderben (o vinu), M.
  10. bę̑rsnat, adj. kahmig, Mur., Mik.
  11. bersōta, f. = glavnato zelje, Cig., Jan.; — prim. it. verzotto, Grünkohl.
  12. bę̑rša, f. das Raffholz, C., Mik., Kr.- Valj. (Rad); — prim. brati.
  13. berúh, m. der Sammler, der Bettler ( zaničlj.), C.
  14. berúha, f. die Sammlerin, die Bettlerin ( zaničlj.), C.
  15. bérziga, f. = berdiga, berdija, Kamnik.
  16. bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče- Pjk. (Črt.).
  17. besága, f., Cig., Mik. (Et.), pogl. bisaga.
  18. besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid- Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.- Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
  19. besẹdáriti, -ȃrim, vb. impf. schwätzen, weitschweifig sprechen, C., Vest.
  20. besẹ̑dən, -dna, adj. 1) Wort-: besedna plemena, die Redetheile, Cig. (T.); — 2) = zgovoren, beredt, beredsam, Cig., Jan.; gesprächig, Jan.
  21. besẹ̑dež, m. der Wortreiche: kaj hoče ta besedež reči? Jap. (Sv. p.).
  22. besẹ̑dica, f. dem. beseda, das Wörtchen; besedice nisem rekel.
  23. besẹdíčiti, -ı̑čim, vb. impf. schwatzen, C.
  24. besẹdı̑t, adj. beredt, beredsam, Cig. (T.).
  25. besẹdı̑təv, -tve, f. der Vortrag, die Declamation: lepa b., Cig. (T.).
  26. besẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. impf. sprechen, Jarn., Cig.; tako besedijo nasprotniki, Cv.; b. o čem, LjZv., Jurč.; — lepo b., declamieren, Cig. (T.); raisonnieren, Cig.; — b. se, in einem Wortwechsel begriffen sein, disputieren, Cig., C.
  27. besẹdı̑tost, f. die Beredsamkeit, Cig. (T.).
  28. besẹ̑dje, n. coll. 1) die Wörter, der Wortvorrath, nk.; — 2) die Etymologie als Theil der Grammatik, Jan., nk.
  29. besẹdljìv, -íva, adj. 1) gesprächig, geschwätzig, Jan., M.; — 2) schnippisch, Jan.; zänkisch, gerne widersprechend, C., Z.
  30. besẹdljı̑vəc, -vca, m. 1) ein redseliger Mensch, M.; — 2) ein vorlauter, widerspruchsüchtiger Mensch, Z., C., M.
  31. besẹdljı̑vka, f. 1) ein gesprächiges Weib, M.; — 2) ein widerspruchsüchtiges zänkisches Weib, eine böse Zunge, Z., M., Št.
  32. besẹdníca, f. 1) die Rednerin, Guts.; die Sprecherin, Cig., Jan.; — 2) die Fürsprecherin, Cig., Jan.; o dobrotljiva besednica (Marija)! Kast. (Rož.); — 3) die Rednerbühne, Cig. (T.).
  33. besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.- Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
  34. besẹdnják, m. das Wörterbuch, Jan., nk.
  35. besẹdoslǫ̑vəc, -vca, m. der Etymolog, Cig., Jan.
  36. besẹdoslǫ́vən, -vna, adj. etymologisch, Cig., Jan.
  37. besẹdoslǫ̑vje, n. die Etymologie, Cig., Jan.
  38. besẹdotvorı̑təv, -tve, f. die Wortbildung, Šuman (Slovn.).
  39. besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.
  40. besẹdováti, -ȗjem, vb. impf. sprechen: Kralj Matjaž tak beseduje, Npes.-K.; kadar je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, Npr.- Erj. (Torb.); toliko, da sta besedovala, nur um zu sprechen, LjZv.; raisonnieren, Jan.; — b. komu, gegen jemanden vorlaut sein, C., Z.; — einen Vortrag halten, Jan., Cig. (T.); den Sprecher ( z. B. bei Hochzeiten) machen, Jarn.; — b. za koga, jemanden als Anwalt vertreten, Cig.; — debattieren, Cig., Jan.; — b. se, einen Wortstreit haben, disputieren, Cig., C.
  41. besẹdȗn, m. der Schwätzer: krivoverski beseduni, Slom.
  42. bę̑sək, -ska, m. der Vogelleim, Kras- Cig., C., Mik.; — prim. it. vischio.
  43. bẹ́sən, -sna, adj. rasend, toll, Mur., Cig., Jan., C., nk.; — besno gledati, wild blicken, C.; — hitzig, scheumüthig: besni konji, C., Z.; — muthwillig, vzhŠt., C.; besna živína, Z.
  44. bę́sih, m. der Binsendocht, Lašče- Levst. (Rok.).
  45. bẹsnẹ́ti, -ím, vb. impf. rasen, wüthen, Cig., Cig. (T.), nk.; na boj b., Zv.; (— praes. besnẹ̑m: ogenj, voda besne, ogr.- Valj. [Rad]).
  46. bẹ̑snež, m. der Rasende, Bes.
  47. bẹ̑snik, m. der Rasende, Cig., M., Navr. (Let.).
  48. bẹsnják, m. der Wütherich, C.
  49. bẹsnováti, -ȗjem, vb. impf. = besneti, Cig., Jan.; — stsl.
  50. bẹ̑sovski, adj. dämonisch: v volčji duplini je divjala besovska sila, Zv.
  51. bẹsȗn, = besnjak, M.
  52. bə̀škati, -am, vb. impf., Glas., Bes., pogl. buškati.
  53. bę̑štər, -štra, adj. 1) munter, wachend: nisem bil še bešter, kadar je začela vas goreti, Cerkno- Erj. (Torb.); na sv. Silvešter bodi vsak zgoda bešter, Cerkno- Erj. (Torb.); — munter, lebhaft, geweckt; beštri otroci, Kr.- Erj. (Torb.); — 2) hübsch, schön, Cig., C.; b. dan, beštra punca, Mik. (Et.); — prim. dešter in it. destro, Mik. (Et.).
  54. beštráti, -ȃm, vb. impf. aufmuntern, Jan., Mik.
  55. bə̀t, -à, m. = bat; danes z betom, jutri s psom, heute Braus, morgen Graus, Kr.; jeseni z betom, po zimi s pesom, Valj. (Rad); bet s cepom odbijati, Gleiches mit Gleichem vergelten, Jurč.
  56. bətáč, m. tiefe Stelle im Wasser, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 2. betič.
  57. bətə̀c, -tcà, m. dem. bət; 1) batec, Cig., Jan.; der Steinklöpfel, Notr.; — 2) die Kaulquappe, Lašče- Levst. (Rok.).
  58. béteg, -ę́ga, m. der Schmerz, Dalm., Boh.; — die Krankheit, Mur., Cig., Jan., ogr. i. kajk.- Valj. (Rad), vzhŠt.; veliki b., die Fallsucht, die Epilepsie, vzhŠt.; — tudi: béteg, gen. bétega, Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. magy. beteg krank, Mik. (Et.).
  59. betegováti, -ȗjem, vb. impf. betežen biti, Mur.
  60. bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  61. bətẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. glimmen: v ogljenici beteje, sovraštvo v srcu beteje, Tolm.- Erj. (Torb.).
  62. bȇtəv, -tve, f. = betva, betvo, eine Kleinigkeit, Št.; — prim. bitev.
  63. bȇtəvce, n. dem. betvo; 1) das Hälmchen, Cig.; — 2) eine Kleinigkeit, Cig.; — prim. batevce.
  64. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
  65. betę́žast, adj. = betežen, M.
  66. betę́žən, -žna, adj. leidend, mit Beschwerden behaftet, krank, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; — b. revež, Cv.; — tudi bȇtežen, SlGor.
  67. betežljìv, -íva, adj. = betežen, Mur.
  68. betežljívost, f. = betežnost, Mur.
  69. betežníca, f. die Kranke, Mur., Jan.
  70. betežník, m. der Kranke, Mur., Jan., Danj., ogr.- Valj. (Rad).
  71. betę́žnost, f. das Kranksein, die Krankheit, M.; tudi: bȇtežnost; — prim. betežen.
  72. bətíca, f. 1) der Kolben, ein kolbenartiger Gegenstand; die Keule: betica stori pravico, Kr.; — ein Schlägel an einem Stiele, Cig., Kr.; — das dicke Ende des Dreschflegels, Cig., Dol.; — der Glockenschwengel, Solkan- Erj. (Torb.), Kras; — der Blütenkopf, Cig.; — 2) der Kopf ( zaničlj.), der Schädel; dati komu po betici; — der Dickschädel, der Eigensinnige, Cig.; neukretne betice (butice), Preš.; — 3) das Keulengras (corynephorus), C.; — prim. bat, bet, butica.
  73. 1. bətìč, -íča, m. = batič, Cig.; der Kolben ( bot.), Jan.; pl. betiči, die Nieswurz (helleborus), v otročjem govoru, Krn- Erj. (Torb.).
  74. 2. bətìč, -íča, m. = studenec: betič ali studenec ni imel veliko vode, Zv.; — prim. betač in 1. beč, boč.
  75. bətı̑čar, -rja, m., pl. betičarji, neki hrošči, die Kolbenhörner (taxicornia), Erj. (Z.).
  76. bətı̑čast, adj. keulenförmig, Cig.
  77. bətı̑čək, -čka, m. dem. bətič; der Knopf an einem Stock: palica z belim betičkom, (but-) Jurč.
  78. bətı̑čnik, m. = odrasel fant ( zaničlj.): ti grdi betičniki nam celo noč miru ne dado, Notr.
  79. betı̑čnjak, m. = betičnik, Lašče.
  80. bȇtva, f. 1) = betvo, der Halm, Cig., M., vzhŠt.; der Schaft, Tuš. (B.); — 2) der Volksstamm, Nov.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik., Št.
  81. bȇtvica, f. dem. betva; 1) das Schäftchen: b. lasca, Erj. (Som.); — 2) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., nk., Št.; b. majorana, Pjk. (Črt.).
  82. bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.- Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.- C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
  83. bèv, interj. ni rekel ne bev ne mev, er sagte nichts, er schwieg, Jan., Jurč., BlKr.
  84. bę̑vk, m. das Gebelfer, Jan.
  85. bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.
  86. bę̑vkavəc, -vca, m. = lisjak, Cig.
  87. bę́vkniti, bę̑vknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.
  88. bę̑vliti, -im, vb. impf. = bevkati: pes bevli, Črniče ( Goriš.); — ovca bevli, GBrda.
  89. bę̑vskati, -am, vb. impf. belfern, kläffen, quäken, Cig., Jan.; pos. o psih in prašičih, Polj.
  90. bę́vskniti, bę̑vsknem, vb. pf. einen Quäklaut von sich geben, Z.; — mucken, Cig.
  91. bę̑vsniti, -nem, vb. pf. = bevskniti: b. kaj, etwas ausschwatzen, ZgD.
  92. bə̀z, bəzà, m. = bezeg, Jan., Mik.
  93. bə̀za, f. = bezeg, Tolm.- Erj. (Torb.); — divja b., der Traubenholunder (sambucus racemosa), Fr.- C.
  94. bəzáč, m. der Kohlenspieß der Schmiede, Cig.
  95. bəzȃłnik, m. der Pfeifenräumer, Cig.
  96. bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
  97. 1. bəzáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern: ne dela, če ga ne bezaš, Z.; ogenj b., das Feuer stochern, Cig.; stoßen: smrt mlado in staro v grob beza, Ravn.; — (mit Worten) sticheln, C.; plemenitniki so se bezali mej seboj, Jurč.
  98. 2. bezati, -am, vb. impf. hinundherrennen (vom Rindvieh, wenn es bei großer Hitze von Bremsen gestochen wird), biesen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Bolc- C.; krave so bezale, C.; — prim. bezgati, bezljati, in nem. biesen.
  99. bəzdáti, -ȃm, vb. impf. pfuschen, C.; — prim. bezati.
  100. bəzə̀g, -zgà, m. der Holunder (sambucus); črni b., der gemeine Holunder (s. nigra); rdeči ali divji b., der Traubenholunder (s. racemosa), Cig.; — bȇzəg, -zga, Št.

   16.348 16.448 16.548 16.648 16.748 16.848 16.948 17.048 17.148 17.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA