Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.748-16.847)

  1. bẹlı̑tnjak, m. der Wäschzuber, Valj. (Rad).
  2. bẹlı̑vəc, -vca, m. 1) der Tüncher, Cig., Jan.; — 2) der Bleicher, Mur., Cig., Jap. (Sv. p.), Ravn.
  3. bẹlı̑vka, f. 1) die Tüncherin, Cig.; — 2) die Bleicherin, Mur., Cig.
  4. bẹljȃčəc, -čca, m., Bleiw. ( Let.), pogl. beljakovina.
  5. bẹljȃj, m. neko belo jabolko, Mik.
  6. bẹlják, m. 1) das Eiweiß; — 2) = svinčena bel, Cig., Jan.
  7. bẹljákovəc, -vca, m. der Eiweißstoff, Cig., Jan.; — pogl. beljakovina.
  8. bẹljakovína, f. der Eiweißstoff, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  9. bẹljȃva, f. 1) das Weiß, die weiße Farbe, Cig., Jan., Mik.; Vaša hvala je 'zgubljena, Vaša b'ljava zatopljena, Vod. (Pes.); zid beljavo izgublja, die Wand weißt ab, Cig.; — 2) das Splintholz; — 3) der zuerst abgezogene Brantwein, Šol.; "žganje od prvega teku", Pirc; zdaj še beljava teče, Z.; — 4) svinčena b. = svinčena bel, C.; — 5) das Bleichen, die Bleiche, Cig.; pri beljavi se platno lehko pokvari, Gor.; — 6) das Tünchen, Cig.; danes imamo beljavo, Gor.
  10. bẹ́ljenik, m. die gebleichte Leinwand: pet lahti beljenika, Gor.
  11. bẹ́ljenje, n. 1) das Weißen, das Tünchen; — die Tünche: ne zna beljenja narediti, Dol.; — 2) das Bleichen; — 3) das Schälen; — 4) das Schmalzen; — prim. beliti.
  12. bẹljug, m., pogl. belug.
  13. bẹ̑łka, f. 1) ein weißes weibl. Thier, Mur.; eine weiße Kuh ( Cig., Jan., Mik.), Ziege, Erj. [Torb.], Henne ( Mur.); — 2) das Schneehuhn, Cig., Gor.- M.; — 3) neka riba: die Laube (alburnus lucidus), Erj. (Rok.); — 4) die Laus, M.; — 5) neko jabolko, Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — neka hruška, Biljana ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — 6) weißes Brod, Ben.; — 7) der Lutter, Gor.
  14. bẹ̑łko, -a, m. weißer Ochs, C.
  15. bẹ̑łnọ, n. = belmo, C., jvzhŠt.; — prim. obelno.
  16. bẹlọ̑, -ȃ, n. die Fahne, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  17. bẹlobrȃdəc, -dca, m. der Weißbart, Cig., Jan.
  18. bẹlobr̀k, -bŕka, adj. mit weißem Schnurrbart, ( subst. m., Jan.).
  19. bẹlodébəłn, * -bəłna, adj. weißstämmig, Šol.
  20. bẹ́loga, f. Name einer weißen Sau, C.
  21. bẹloglȃvčək, -čka, m. 1) dem. beloglavec, M.; osemdeset let stari beloglavček, Ravn.; — 2) = beloglavka, M.
  22. bẹloglȃvəc, -vca, m. der Weißkopf, der Graukopf; — der Flachskopf, Cig.
  23. bẹloglȃvka, f. 1) die Weißköpfige, Z.; — die Blondine, Cig.; — 2) die Schwanzmeise (parus caudatus), Cig., Frey. (F.).
  24. bẹlognǫ́jən, -jna, adj. weiß materisierend: belognojna maroga, Jap.
  25. bẹlogȗzka, f. der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Vranja v Istri- Erj. (Torb.).
  26. bẹ́loha, f. weiße Ziege, Rez.- C.; — nam. beloga.
  27. bẹlokoščę̑n, adj. aus weißem Bein, Z.
  28. bẹlokǫ̑žnik, m. der Weißhäutige, Z.
  29. bẹlokrúšən, -šna, adj. von weißem Brote: belokrušne drobtine, Navr. (Let.).
  30. bẹlolàs, -lása, adj. mit weißem Haar; — flachsköpfig, Cig.
  31. bẹlolȃsčək, -čka, m. weißhaariges Kind, Bes.
  32. bẹlolȃsəc, -sca, m. der Weißhaarige; — der Flachskopf, Cig., M.
  33. bẹlolásən, -sna, adj. = belolas, Cig., M.
  34. bẹlolíčən, -čna, adj. von weißem Antlitz, Cig.
  35. bẹlolı̑čnik, m. ein Mensch von weißem Antlitz, Z.
  36. bẹloǫ́čnica, f. die weiße Augenhaut, die Hornhaut, (beločnica) Cig. (T.), Erj. (Som.).
  37. bẹlopółtən, -tna, adj. von weißem Teint, nk.
  38. belorę̑pəc, -pca, m. der graue Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Jan., Z., Frey. (F.); belorepci se nahajajo po vsem Krasu, LjZv.
  39. bẹlorı̑təc, -tca, m. neki čmrlj, Št. Vid pri Ljub.
  40. bẹlorùn, -rúna, adj. mit weißem Vlies, weißwollig, Jan.
  41. bẹlọ̑st, f. = belota, beloba, Mur., Cig.; teh zobi b., Kast.; snega b., Preš.
  42. bẹlóta, f. die Weiße, das Weiß, die weiße Farbe, Mur., Cig., Jan.; celo na velikem belem prtu ugledate najprej črn madež, če je prav majhen: oskrunjena je belota, Jurč.
  43. bẹlousnjár, -rja, m. der Weißgärber, Vrt.
  44. bẹložȏłt, adj. weißgelb, M.
  45. bę̑łša, f. weiße Kuh, Cig., Jan., Mik., Rovte (Notr.), Tolm.
  46. bẹlúg, m. weißes männliches Schwein, (-ljug) Mur.
  47. bẹlúga, f. 1) weiße Kuh, (-ljuga) Mur.; — 2) der Hausen (acipenser huso), Jan., Erj. (Ž.); rus.
  48. bẹlȗgəc, -gca, m. ( nam. -žəc) weißes männliches Schwein, weißer Eber, C.
  49. bẹlúh, m. bel človek ( zaničlj.), Z., ZgD.; kako se mi prilizuje ta mestni beluh! Andr.
  50. bẹlȗnəc, -nca, m. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), SlN.
  51. bẹlúš, m. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), C.; tudi: porabni b., der gebräuchliche Spargel (a. officinalis), Tuš. (R.).
  52. bẹ̑luša, f. 1) krava bele dlake, Tolm., Vreme- Erj. (Torb.); prim. belša; — 2) bẹlúša, neka hruška, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  53. bẹlútina, 1) das weiße Fleisch vom gebratenen Geflügel, BlKr.; — 2) der Splint, Cig.
  54. bəngljáti, -ȃm, vb. impf., Glas., pogl. bingljati.
  55. bę̑r, -ı̑, f. = bera: telovnik je najprva pomladnja ber (čebelam), Levst. (Beč.).
  56. bę́ra, f. die Sammlung, Cig., Jan.; Al' se bojim, pri rovtarji pri kmeti Da bera besedi ne bo velika, Preš.; — die Collectur der Geistlichen, M., C., Kr.; priti po bero, LjZv.
  57. beráč, m. 1) der Weinleser, Jan., BlKr., Št.; — 2) der Sammler, Dol.- Cig.; der Collecturant, C., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) der Bettler; — pren. = vodenica, der Wasserast, Cig.; — pl. berači, die Abfälle des Flachses beim Brecheln und Hecheln, Cig.; — 4) košek z lesenim dnom v pobiranje sadja ali krompirja, Ponikve na Št. Vidskem- Erj. (Torb.).
  58. beráča, f. die Weinleserin, Mur.; — die Sammlerin, Jan.
  59. beráčək, -čka, m. junger, kleiner Bettler, Valj. (Rad).
  60. beračeváti, -ȗjem, vb. impf. dem Bettel nachhängen, Cig.
  61. beráčič, m. dem. berač; der Bettelbube, Cig.; — armer Bettler, Valj. (Rad).
  62. beračı̑ja, f. 1) die Bettelei; — 2) die Bettelarmut, die Armseligkeit; — 3) das Bettelvolk, Jan. prepovedal je sinu hoditi okoli takih beračij, Jurč.
  63. beráčinja, f. 1) die Weinleserin, Valj. (Rad); — 2) die Bettlerin, Guts., M.
  64. beráčiti, -ȃčim, vb. impf. betteln.
  65. beračǫ̑n, m. der Bettler ( zaničlj.), Cig., Bes., Valj. (Rad).
  66. beračúh, m. = beračon, C.
  67. beračȗn, m. = beračon, C., Preš.
  68. berákinja, f. die Weinleserin, Mik.
  69. berȃštvọ, n. das Bettelwesen; — die Bettelarmut.
  70. berȃvs, m. der Bettler, ( zaničlj.), C.
  71. berȃvsati, -am, vb. impf. betteln, ( zaničlj.), C.
  72. berávsəlj, -slja, m. = beravs, C.
  73. bȇrčva, f. die Kohlpflanze, Rez.- C.; — prim. it. brasca, bav. barschen, C.
  74. bérdija, f. neka psovka: ti berdija ti! Gor.; že dva dni nisem videl te berdije ("berdje") potepilne, Jurč.
  75. bȇrəc, -rca, m. der Leser, der Sammler, Jan., C.
  76. berečína, f. eine sumpfige Gegend, ein Morast, Mur., Cig., Jan., Ptuj- C.
  77. béreg, * m. = berek, C., Valj. (Rad).
  78. bérek, m. der Morast, C., ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; — iz magy. bereg, Dan.
  79. berȇt, m. = barant: kadar imajo otroci dosti denarja, imajo kramarji dober beret, Dol.
  80. beretáti, -ȃm, vb. impf. = barantati, C., Bes., Dol.
  81. berẹ́vati, -am, vb. impf. zu klauben, zu sammeln pflegen: sestra bereva v gozdu jagode, Mik.
  82. bę̑rgla, f. die Krücke; po berglah hoditi; kljuka ob berglo zadene, Gleiches gesellt sich zu Gleichem, Z.; — die Sensenkrücke, Cig.; — prim. berla.
  83. bę̑rglast, adj. krückenförmig, Cig.
  84. bę̑rglav, adj. verkrümmt, knorrig, C.
  85. bę̑rglica, f. dem. bergla; — die Handhabe am Ruder, V.-Cig.
  86. beríca, f. die Leserin, die Sammlerin, Jan.
  87. berìč, m., pogl. birič.
  88. berı̑g, m. der Abgrund, Dornberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.);— prim. berek (?).
  89. berı̑gla, f. der Prügel, der Knüttel, vzhŠt.; — prim. nem. Prügel.
  90. bérih, m. der Sammler, der Collecturträger, C.
  91. berı̑j, m. velika luža, der Tümpel, Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. berig.
  92. berı̑łnica, f. 1) = bralnica, C.; — 2) die Armenbüchse, Cig.
  93. berı̑łnik, m. = berilnjak, Z.
  94. beriłnják, m. das Lesepult, Jan.
  95. berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.
  96. bȇrkati, -am, vb. impf. Nachlese halten (pri sadju), Šenpas- Erj. (Torb.).
  97. bę̑rla, f. = bergla, Notr.- Cig., Jan.; po berlah, Dalm.; — prim. lat. ferula, Stab, srlat. f. episcopalis, C., Levst. (Rok.).
  98. bernardı̑nəc, -nca, m. der Bernhardiner, Cig., Jan.
  99. bę̑rnja, f. die Sammlung, Jan., Mur., Mik.; die Collectur der Geistlichen, Dict., Vest., ZgD., Št.
  100. bernjáč, m. der Sammler, Jarn., M.

   16.248 16.348 16.448 16.548 16.648 16.748 16.848 16.948 17.048 17.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA