Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.601-16.700)

  1. bazilīsk, m. der Basilisk; amerikanski b., der Haubenbasilisk (basiliscus mitratus), Erj. (Ž.).
  2. bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.
  3. 1. báža, f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.
  4. 2. báža, f. ein terrassenförmiger Weingartentheil, ("kar je leha pri njivah, je baža pri brežnih vinogradih"), Ip.
  5. bážati se, -am se, vb. impf. von gleicher Gattung sein: b. se s čim, Mur., Cig.; — prim. 1. baža.
  6. bážol, m. = fižol, Tuš. (B.).
  7. bčę̑la, f. die Biene, Mur., Cig., Jan., nk.; — išči sem spadajočih besed pod čebel-.
  8. bdẹ́ti, -ím, vb. impf. = bedéti.
  9. bę́ba, f. 1) dummer, einfältiger Mensch; — 2) die Memme, Cig., M.; — prim. hs. beba = otrok (v otročjem govoru).
  10. bę́bast, adj. tölpelhaft, dumm.
  11. bəbáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden ("debelo, nerazumno govoriti"), C.; — prim. stsl. bъbati.
  12. bę̑bčək, -čka, m. dem. bebec, M.
  13. bę̑bčica, f. dem. bebka, M.
  14. bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče- Levst. (Rok.).
  15. bébər, -bra, m. = bober, Meg.- Mik., C.
  16. bę̑bež, m. = bebec, Cig., Glas.
  17. bę́bica, f. dem. beba, Z.
  18. bę́biti, * -im, vb. impf. 1) dumm machen, Cig.; b. se, sich albern betragen, Cig.; — 2) einem ein Blendwerk vormachen, ihn übertölpeln, Cig., C.
  19. bę̑bka, f. dem. beba, arme Närrin, Mur.
  20. bę̑bkati, -am, vb. impf. zum Besten haben, Cig.
  21. bəbljáti, -ȃm, vb. impf. lallen, Cig.; unverständlich sprechen, Levst. (Rok.); — prim. bəbati.
  22. bę̑bstvọ, n. der Blödsinn, die Dummheit, C.
  23. bəcáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, Jan.; mit dem Fuße stoßen, Cig., Šol., C.; konj, krava beca, Z., Gor.
  24. bəckáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern, sticheln; po zobeh b., in den Zähnen stochern; — prim. becati.
  25. bəcníti, bəcnèm, bácnem, vb. pf. stupfen, stoßen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — prim. becati, bacniti.
  26. 1. bə̀č, -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče- Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
  27. 2. bę̑č, m. eine kleine Münze, C., Mik., Ist., Rez.- C.; der Pfennig, Krelj; do zadnjega "bieča", dolžno pismo iz leta 1690.- Let. 1887, 314; — prim. it. bezzo.
  28. bę́čati, * bečím, vb. impf. blöcken (o ovcah), Trub. (Post.); schreien, plärren, M., BlKr.; otrok beči, jvzhŠt.; trensen (o jelenu), Cig.; — prim. bekati.
  29. bəčə̀k, * -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.- Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).
  30. bəčę̑la, f. = bčela, čebela, Gor.- Met., Levst. (Zb. sp.).
  31. bəčkà, f. = kad, čeber, C.; — prim. bəčva.
  32. bəčvà, f. 1) das Fass, die Tonne, Cig., C.; (1000 klgr.), DZ.; — 2) der Bottich, Jan.; — prim. bačva.
  33. bəčvár, -rja, m. der Böttcher, Jan.
  34. bəčvíca, f. dem. bečva, C.
  35. bedáča, f. ein dummes Weib, Mur., Cig., Mik.
  36. bedáčək, -čka, m. dem. bedak, Valj. (Rad).
  37. bedačı̑ja, f. die Thorheit, Mur., Cig., Jan.
  38. bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
  39. bedákast, adj. dumm, närrisch.
  40. bedákati, * -am, vb. impf. b. koga, jemanden *zum Besten halten, BlKr.
  41. bedarı̑ja, f. die Thorheit, die Narretei; pustne bedarije, Slom.- C.
  42. bedáriti, -im, vb. impf. dumm reden o. handeln, C., Z.
  43. bę́dast, adj. thöricht, dumm; bedasto govoriti.
  44. bedastǫ̑ča, f. die Thorheit, die Dummheit, C., BlKr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  45. bedastǫ̑čiti, -im, vb. impf. einen Unsinn reden, SlN.
  46. bedȃštvọ, n. die Thorheit, die Dummheit, Mur., Cig., Jan.
  47. bədę́čən, -čna, adj. wachsam, C.
  48. bədę́čnost, f. die Wachsamkeit, C.
  49. bẹ́dən, -dna, adj. elend, armselig, Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. bẹ́da.
  50. bədə̀n, -dnà, m. = bedenj, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  51. bedȇnəc, -nca, m. das Hitzbläschen, das Wimmerl, Cig., Dol., Gor.; črni b., die Brandblatter, Cig., C.; — morda nam. bodenec (?).
  52. bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.- C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer- Raič ( Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.- Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.- C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).
  53. bədẹ́ti, -ím, vb. impf. wach sein, wachen: vso noč smo bedeli.
  54. bədljìv, -íva, adj. wachsam, C.; — bedljivo spanje, häufig unterbrochener Schlaf, der Halbschlaf, Fr.- C.
  55. bədljívost, f. die Wachsamkeit, C.
  56. bədnáč, m. dickes Scheit Holz, Valj. (Rad); — prim. beden.
  57. bədnár, -arja, m. = bednjar, Jan., BlKr.
  58. bədnjáča, f. hohler Baumstamm, C.
  59. bədnjár, -rja, m. der Böttcher, Cig., C.
  60. bədnjàst, -ásta, adj. hohl (von Bäumen), C.
  61. bédra, f. = bedro, Z., Dalm., Št., ogr.- Valj. (Rad).
  62. bédrast, adj. großschenkelig, Mur.
  63. bedráti, -ȃm, vb. impf. lahm gehen, Cig.; o palici sključen bedra, Levst. (Zb. sp.).
  64. bédrce, n. dem. bedro, das Schenkelchen; gosje b., die Ganskeule; pl. bę̑drca, Dol.
  65. bedrę̑nəc, -nca, m. die Pimpinelle (pimpinella), Cig.
  66. bédrica, f. = bedrce, Mur., Št.
  67. bedrı̑nəc, -nca, m. neka trava: die Trinie (trinia), C.
  68. bedríti se, -ím se, vb. impf. hinken, C., (tudi hs.).
  69. bedrníca, f. das Darmbein, Cig. (T.), Erj. (Torb.).
  70. bę́drnik, m. = bedrenec, Cig.
  71. bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
  72. 1. bẹ̑g, m. die Flucht: v beg se pustiti, die Flucht ergreifen, Trub., Dalm.; nav.: v beg se spustiti; tudi: v bege se spustiti, Nov.- C.; na begih biti, im Begriffe sein zu entfliehen, Fr.- C.; na begu, flüchtigen Fußes, Cig.; obrniti se v beg, sich zur Flucht wenden, Cig.; v beg pripraviti, Meg., v beg zapoditi, in die Flucht schlagen, Cig.
  73. 2. bę̑g, m. = plemenitaš, knez (pri Turkih); — prim. tur. beg = gospod, Dan.
  74. bę̑ga, f. der Laubfrosch, C.; — prim. magy. béka, C.
  75. bẹgȃj, m. = 1. beg, M.
  76. bəgȃnica, f. 1) potica, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) der Palmbusch, Z., Bohinj- C.; — nam. gibanica; zaradi pomena prim. presnec.
  77. bẹ́ganje, n. 1) das Hinundherlaufen; — 2) das Scheuchen, das Irremachen.
  78. 1. bẹ́gati, -am, vb. impf. 1) hin- und herlaufen; ne begaj za vrabci, kadar ti uhajajo golobje, LjZv.; živina bega = bezlja, C.; begajoče oči, schweifende Blicke, Šol.; — 2) hin- und hertreiben, scheuchen; pes kuretino bega; — b. koga, irre machen; ne begaj me! — kleinmüthig, furchtsam machen, C., Gor.- Levst. (Rok.); — 3) b. se, sich abmühen, C.
  79. 2. bę́gati, -am, vb. impf. = regetati, C.; — prim. bega.
  80. bẹ́gavəc, -vca, m. 1) = begun, Z., ZgD.; — 2) der Verwirrer, Valj. (Rad).
  81. bę́gavica, f. der Laubfrosch, C.; — prim. 2. begati.
  82. bẹgèč, -ę́ča, adj. = begljiv, Z., Mik.
  83. begetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = beketati, Z., C.
  84. bẹgljı̑vəc, -vca, m. der Flüchtling, Jan.
  85. bẹgótən, -tna, adj. flüchtig, Jan.; Begoten smo neba oblak, Greg.
  86. bẹgȗn, m. der Flüchtling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Deserteur, Cig., Jan.
  87. bẹgȗnəc, -nca, m. = begun, Cig., Jan., nk.
  88. bẹgȗnka, f. die Flüchtige, M.; — krava, ki pastirju rada uhaja, Tolminski hribi- Erj. (Torb.).
  89. bẹ̑htati se, -am se, vb. impf. 1) spielen: otroci se behtajo, jagnjeta se behtajo po trati, BlKr.; — 2) sich abmühen, sich plagen: b. se pri delu, C.; — prim. 1. begati.
  90. 1. bę́ka, f. die Flechtweide, die Korbweide (salix viminalis); — die Weidenruthe, C.; beke ali uprav bekove trte se razločajo v glavičnice, košnice, in straclje ( prim. it. strozzatoio, Strick zum Erwürgen) Ip.- Erj. (Torb.).
  91. 2. bę́ka, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  92. bekȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Meg., Boh.; — b. tvojih pesni, ("Geplärr") Dalm.
  93. bekáti, -ȃm, vb. impf. blöken, Mur., C.; ovce bekajo, Kug.- Valj. (Rad); — schwätzen, C.
  94. bekèt, -ę́ta, m. das Geblöke (o drobnici) Jan., M., Valj. (Rad).
  95. beketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken (o drobnici), Dict., Cig., Jan., C.
  96. bekíniti se, -im se, vb. impf. igrati (o otrocih), Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. furl. bacnâ, lärmen, Levst. (Rok.).
  97. bekljáti, -ȃm, vb. impf. schwätzen, SlN.; — prim. bekati.
  98. bę́kniti, bę̑knem, vb. pf. einen Blöklaut von sich geben, Cig., M.
  99. bekòt, -óta, m. = beket, Jan.
  100. bę́kovəc, -vca, m. der Flechtweidenbaum, Cig., C.

   16.101 16.201 16.301 16.401 16.501 16.601 16.701 16.801 16.901 17.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA