Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (16.548-16.647)

  1. bȃsar, -rja, m. der Bassgeiger, Cig., Jan.
  2. básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).
  3. bȃsək, -ska, m. dem. bas, das Bassettchen, Cig., Jan.
  4. bȃsən, -sni, f. 1) eine erdichtete Erzählung, etwas Erdichtetes; imeti kaj za fabulo ali b., Trub. (Post.); basni, Fabeln, Dalm.; — 2) die Fabel (als Literaturgattung), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  5. bȃsənca, f. dem. basen; (bȃsəmca, Valj. [Rad]).
  6. bȃsənka, f. dem. basen, Mur.
  7. basīst, m. der Bassist.
  8. bȃsna, f. = basen 1), Mur., Cig., Jan., C., Trub.; prazne basne, jvzhŠt.
  9. basnár, -rja, m. 1) der Fabelhans, (basmar, C.); — 2) der Fabeldichter, Cig., Jan.; pogl. basnopisec.
  10. basnáti, -ȃm, vb. impf. Erdichtetes erzählen, fabeln: to babe basnajo, jvzhŠt.
  11. basnopı̑səc, -sca, m. der Fabeldichter, Jan., Cig. (T.).
  12. basnováti, -ȗjem, vb. impf. fabeln, Jan., nk.
  13. basúlja, f. weibliches Mastschwein, Mur., Z., LjZv., Gor.
  14. basȗljəc, -ljca, m. männliches Mastschwein, M., Z., Gor.
  15. bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč ( Dol.); — durchaus, Ptuj- C. ( Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).
  16. bȃša, ** -e, m. = paša, Cig., Jan., Npes.; — iz tur.
  17. bȃška, f. die Hirtentasche, Cig., Gor.- M.; — prim. nem. Watsack, C.
  18. 1. bȃštati, -am, vb. impf. das Unterholz schocken: hosto baštati, V.-Cig.; = butarice ( it. "fascetti") delati.
  19. 2. bȃštati se, -a se, vb. impf. bašta se mi = ljubi se mi, Jan., Notr.; — iz it. bastare, hinreichen, C.
  20. bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.- C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina- Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
  21. bȃt, m. 1) der Kolben, Mur., Cig., Jan., Sen. (Fiz.); der Kolbenstock, die Keule, C.; Pripravil je že meč 'no bat, Omamil je je z batom vse, Danj.; das Scepter, kraljevi b., Mur.; b. i kraljestvo, kajk.- Valj. (Rad); z batom živeti, auf großem Fuße leben, C.; — 2) der Holzschlägel, der Holzhammer, Dict., Cig., jvzhŠt.; — 3) der Fruchtkolben, koruzni b., C.; bàt, Valj. (Rad); — prim. bet.
  22. bataljǫ̑n, m. oddelek vojaštva, das Bataillon.
  23. bȃtast, adj. kolbenförmig, kolbicht, Cig., Jan.; — prim. betast.
  24. bȃtati, -am, vb. impf. schlagen, prügeln, Mur.; (tudi hs.).
  25. bȃtəc, -tca, m. dem. bat; kleiner Holzschlägel, Dict., C.; bobnarski b., der Trommelschlägel, Cig.; der Dengelhammer, Cig.
  26. bȃtək, -tka, m. dem. bat; die Knospe an Bäumen, die Blumenknospe, C.
  27. bátəl, -tla, m. = čoln, Dalm.; — prim. it. battello.
  28. baterı̑ja, f. oddelek topništva, die Batterie; — magnetska b., magnetisches Magazin, b. v koritu, der Trogapparat, Cig. (T.).
  29. bȃtəvce, n. = betevce: prav malo (kake reči), Čemšenik ( Gor.).
  30. báti se, bojím se, vb. impf. Furcht haben, fürchten; b. se koga, česa, jemanden, etwas fürchten; bojim se, da bo jutri deževalo, bojim se, da bi jutri ne deževalo, ich fürchte, dass es morgen regne; bojim se, da se mu bo, da se mu ne bi kaj pripetilo, ich fürchte, dass ihm etwas zustoße; jaz se ne bojim, da bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; Bedenken tragen, fürchten; Z roko migni, ak' bojiš se govorit', Preš.; on se boji tudi najmanjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za koga, um Jemanden fürchten, besorgt sein; sich scheuen, Scheu haben, bati se dela, arbeitsscheu sein.
  31. bȃtic, m. = batec, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  32. bȃtina, f. der Prügel, der Stock, Mur., Jan.; dobil je batine, er hat Prügel bekommen, jvzhŠt., Dol.; — hs.
  33. batı̑st, m. neko tenko platno, der Batist.
  34. batonǫ̑səc, -sca, m. 1) der Kolbenträger, Cig.; — 2) der Keulenkäfer, Cig.
  35. batorǫ̑žəc, -žca, m. -žci, keulhörnige Kleinkäfer, Cig.
  36. batrı̑telj, m. der Aufmunterer, kajk.- Valj. (Rad).
  37. bátriti, -im, vb. impf. aufmuntern, trösten, ogr.- C., (od magy. bátor, hraber, Dan.).
  38. bátrivən, -vna, adj. 1) beherzt, muthig, C., ogr.- Let.; — 2) tröstlich, ogr.- M.
  39. batrivẹ́ti, -ím, vb. impf. = batriviti, ogr.- Valj. (Rad).
  40. batrivı̑telj, m. der Tröster, ogr.- M.
  41. batrivı̑teljica, f. die Trösterin, ogr.- M.
  42. batrivíti, -ím, vb. impf. aufmuntern, trösten, Meg., ogr.- M., C.
  43. bavbáv, m. der Wauwau.
  44. bȃvəc, -vca, m. der Wauwau: bavec gre po tebe! (tako otroke strašijo), Št.
  45. báviti se, * -im se, vb. impf. 1) sich mit etwas beschäftigen, sich abgeben, nk.; b. se s pesmami; Prip.- Mik.; malo se baviti z ljudmi, Jurč.; — 2) = muditi se, Jan.
  46. bavkáč, m. der Wauwau, Valj. (Rad).
  47. bȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. bäffen, bellen, Cig., Vrt.; pes bavče, jvzhŠt.
  48. bávkniti, -nem, vb. pf. einen Bellaut von sich geben, Cig.
  49. bȃza, ** f. = počasnež, Čemšenik; — prim. bezati.
  50. bazālt, m. der Basalt ( min.).
  51. bazān, m., Cig., pogl. fazan.
  52. bazār, -ra, m. senjmišče, prodajališče, der Bazar, Jan., nk.
  53. 1. bazílika, f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  54. bazilīsk, m. der Basilisk; amerikanski b., der Haubenbasilisk (basiliscus mitratus), Erj. (Ž.).
  55. bázniti, -nem, vb. pf. stupfen, stoßen, C.; angel ga v stran bazne ino ga je zbudil, Ravn.; aufregen: angelova prikazen je nič prav ne bazne, Ravn.; — prim. bezati.
  56. 1. báža, f. die Art, die Sorte; vsake baže, allerlei; die Raçe: živina dobre baže, Z.; — prim. nem. Fasel.
  57. 2. báža, f. ein terrassenförmiger Weingartentheil, ("kar je leha pri njivah, je baža pri brežnih vinogradih"), Ip.
  58. bážati se, -am se, vb. impf. von gleicher Gattung sein: b. se s čim, Mur., Cig.; — prim. 1. baža.
  59. bážol, m. = fižol, Tuš. (B.).
  60. bčę̑la, f. die Biene, Mur., Cig., Jan., nk.; — išči sem spadajočih besed pod čebel-.
  61. bdẹ́ti, -ím, vb. impf. = bedéti.
  62. bę́ba, f. 1) dummer, einfältiger Mensch; — 2) die Memme, Cig., M.; — prim. hs. beba = otrok (v otročjem govoru).
  63. bę́bast, adj. tölpelhaft, dumm.
  64. bəbáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden ("debelo, nerazumno govoriti"), C.; — prim. stsl. bъbati.
  65. bę̑bčək, -čka, m. dem. bebec, M.
  66. bę̑bčica, f. dem. bebka, M.
  67. bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče- Levst. (Rok.).
  68. bébər, -bra, m. = bober, Meg.- Mik., C.
  69. bę̑bež, m. = bebec, Cig., Glas.
  70. bę́bica, f. dem. beba, Z.
  71. bę́biti, * -im, vb. impf. 1) dumm machen, Cig.; b. se, sich albern betragen, Cig.; — 2) einem ein Blendwerk vormachen, ihn übertölpeln, Cig., C.
  72. bę̑bka, f. dem. beba, arme Närrin, Mur.
  73. bę̑bkati, -am, vb. impf. zum Besten haben, Cig.
  74. bəbljáti, -ȃm, vb. impf. lallen, Cig.; unverständlich sprechen, Levst. (Rok.); — prim. bəbati.
  75. bę̑bstvọ, n. der Blödsinn, die Dummheit, C.
  76. bəcáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, Jan.; mit dem Fuße stoßen, Cig., Šol., C.; konj, krava beca, Z., Gor.
  77. bəckáti, -ȃm, vb. impf. stupfen, stochern, sticheln; po zobeh b., in den Zähnen stochern; — prim. becati.
  78. bəcníti, bəcnèm, bácnem, vb. pf. stupfen, stoßen, Dol.; b. koga skozi vrata, Cig.; — prim. becati, bacniti.
  79. 1. bə̀č, -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče- Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.
  80. 2. bę̑č, m. eine kleine Münze, C., Mik., Ist., Rez.- C.; der Pfennig, Krelj; do zadnjega "bieča", dolžno pismo iz leta 1690.- Let. 1887, 314; — prim. it. bezzo.
  81. bę́čati, * bečím, vb. impf. blöcken (o ovcah), Trub. (Post.); schreien, plärren, M., BlKr.; otrok beči, jvzhŠt.; trensen (o jelenu), Cig.; — prim. bekati.
  82. bəčə̀k, * -čkà, m. dem. 1. bəč, das Fässchen, Cig.; sodček od 20 bokalov do dveh kvinčev, Ip.- Erj. (Torb.); (bȇčək, *daß Bierfaß, Valj. [Rad]).
  83. bəčę̑la, f. = bčela, čebela, Gor.- Met., Levst. (Zb. sp.).
  84. bəčkà, f. = kad, čeber, C.; — prim. bəčva.
  85. bəčvà, f. 1) das Fass, die Tonne, Cig., C.; (1000 klgr.), DZ.; — 2) der Bottich, Jan.; — prim. bačva.
  86. bəčvár, -rja, m. der Böttcher, Jan.
  87. bəčvíca, f. dem. bečva, C.
  88. bedáča, f. ein dummes Weib, Mur., Cig., Mik.
  89. bedáčək, -čka, m. dem. bedak, Valj. (Rad).
  90. bedačı̑ja, f. die Thorheit, Mur., Cig., Jan.
  91. bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
  92. bedákast, adj. dumm, närrisch.
  93. bedákati, * -am, vb. impf. b. koga, jemanden *zum Besten halten, BlKr.
  94. bedarı̑ja, f. die Thorheit, die Narretei; pustne bedarije, Slom.- C.
  95. bedáriti, -im, vb. impf. dumm reden o. handeln, C., Z.
  96. bę́dast, adj. thöricht, dumm; bedasto govoriti.
  97. bedastǫ̑ča, f. die Thorheit, die Dummheit, C., BlKr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  98. bedastǫ̑čiti, -im, vb. impf. einen Unsinn reden, SlN.
  99. bedȃštvọ, n. die Thorheit, die Dummheit, Mur., Cig., Jan.
  100. bədę́čən, -čna, adj. wachsam, C.

   16.048 16.148 16.248 16.348 16.448 16.548 16.648 16.748 16.848 16.948  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA